Kampanji, ki jo vodi nizozemska vlada v sodelovanju z okoljskimi organizacijami, so se med drugimi pridružili Bruselj, München, Dublin in Genova. Podpirajo jo tudi druga mesta v Belgiji, Nemčiji, na Češkem, Madžarskem in v Litvi. Evropska komisija se sicer ravno pripravlja na spremembe dveh pomembnih zakonodajnih aktov. Direktive o tobačnih izdelkih in direktive o plastiki za enkratno uporabo.
Bruseljski mestni svetnik, pristojen za javno čistočo, Anas Ben Abdelmoumen je za Politico povedal, da cigaretni ogorki predstavljajo kar 30 odstotkov vseh odpadkov v mestu. »Ti odpadki ne kazijo in degradirajo le podobe našega mesta, temveč predstavljajo tudi izjemno breme za naše komunalne službe, ki jih morajo odstranjevati,« je dejal.
V Haagu po besedah podžupanje Isabelle Broeders za vsakoletno čiščenje cigaretnih ogorkov porabijo približno dva milijona evrov. »Presoja direktive o tobačnih izdelkih je po našem mnenju pomembna priložnost za prepoved cigaretnih filtrov. Zavzemamo se za prepoved vseh filtrov, ne glede na material, iz katerega so izdelani,« je povedala.
Večina filtrov je izdelana iz celuloznega acetata, vrste plastike rastlinskega izvora, ki se v okolju le počasi razgrajuje. Čeprav obstajajo tudi biološko razgradljive alternative, se te še niso uveljavile. Tobačna industrija si medtem prizadeva, da bi celulozni acetat priznali kot trajnosten in biološko razgradljiv material ter ga izvzeli iz direktive o plastiki za enkratno uporabo.
Tobačna industrija nasprotuje prepovedi
»Cigaretni filter je najpogosteje odvržen predmet, vsebuje plastiko, povzroča strupeno onesnaževanje okolja in ustvarja ogromne stroške za občine in družbo. Poleg tega zaradi njega kajenje ni nič manj škodljivo,« pravi vodja kampanje Karl Beerenfenger iz nizozemske okoljske organizacije Fair Resource Foundation. Dodaja, da gre za »zavajajoč izdelek in eno največjih prevar v novejši zgodovini«.
V družbi British American Tobacco se s tem ne strinjajo. Njen vodja evropske regulativne strategije Nathan Jones je poudaril, da varnih cigaret ni, ne glede na to, ali imajo filter ali ne. »Toda raziskave kažejo, da filtri pomagajo zmanjšati izpostavljenost nekaterim strupenim snovem in nam omogočajo izpolnjevanje evropske zakonodaje, ki ureja emisije cigaret. Če bi obstajala izvedljiva alternativa, ki bi jo bilo mogoče uporabljati v velikem obsegu, bi jo uporabili, vendar je ni,« je povedal.
Tudi tobačno združenje Tobacco Europe nasprotuje omejevanju plastičnih filtrov. Namesto prepovedi zagovarja ozaveščanje, učinkovitejše izvajanje predpisov proti smetenju in ustrezno uveljavljanje načela razširjene odgovornosti proizvajalcev.
Filter kot lažen občutek varnosti
Okoljski filozof in strokovnjak za javno zdravje Yogi Hendlin z Univerze Erasmus v Rotterdamu meni, da filtri kadilcem ustvarjajo napačen občutek varnosti. Opisal jih je kot nekakšen »pripomoček na koncu cigarete«, zaradi katerega ljudje verjamejo, da zadrži najnevarnejše sestavine dima.
»Filter sam po sebi ne prinaša nobenih koristi za zdravje. Dokazano je celo, da lahko poveča tveganje pljučnega raka,« je opozoril. Po njegovih besedah filtri ne zadržijo snovi, ki povzročajo raka, njihova učinkovitost pa je zelo omejena. »V bistvu gre zgolj za kozmetično spremembo barve, ki zavaja um in ustvarja vtis, da ste varnejši, kot ste v resnici.«
Zlasti prezračevalne luknjice, ki so namenjene redčenju dima, lahko dodatno ustvarijo vtis manj škodljive cigarete. Nizozemski nacionalni inštitut za javno zdravje (RIVM) opozarja, da kadilci zaradi tega pogosto vdihujejo globlje in pogosteje. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da prezračevanje filtrov ne zmanjšuje tveganja bolezni, povezane s kajenjem.
Hendlin je ob tem spomnil še na sodni postopek v ZDA iz leta 2006, v katerem je sodišče ugotovilo, da so tobačne družbe z oglaševanjem cigaret z oznakami »light« in »low-tar« zavajale kadilce, da so ti izdelki manj škodljivi.