Pravico do glasovanja ima 6.451.292 volilnih upravičencev, ki lahko izbirajo med 18 kandidatnimi listami. Za 250 sedežev v narodni skupščini se poteguje 2418 kandidatov. Volišča bodo odprta do 20. ure, do takrat velja tudi volilni molk. Za samostojno parlamentarno večino bo potrebnih najmanj 126 poslanskih sedežev.
Pred volišči čakali že pred sedmo
Pred nekaterimi beograjskimi volišči so se vrste začele oblikovati še pred odprtjem. Pred Tretjo beograjsko gimnazijo so prvi volilci po poročanju N1 čakali že okoli šeste ure. Zgodnji obiskovalci so novinarki povedali, da želijo opraviti svojo državljansko dolžnost. Volilci so pred odprtjem čakali tudi pred voliščem v vrtcu Nikole Tesle na Bulevarju Rdeče armade v Novem Beogradu. Vrste so nastale še pred osnovno šolo Ivana Gundulića. V Novem Beogradu ima volilno pravico približno 202.300 ljudi.
V Nišu so se vsa volišča odprla pravočasno, ob 7. uri, je za agencijo Beta povedala predsednica mestne volilne komisije. V volilni imenik je vpisanih 227.547 upravičencev, glasovanje pa poteka na 198 voliščih. Od teh jih je 197 v mestu in okoliških vaseh, eno pa v zaporu. Fotografije iz Niša kažejo tudi vrsto pred voliščem v osnovni šoli Dušana Radovića.
Glasovanje poteka tudi v tujini. N1 poroča o volilcih na Dunaju in jutranji gneči na srbskem veleposlaništvu v Pekingu. O velikem zanimanju poročajo tudi iz Los Angelesa, kjer je za N1 spregovoril Đorđe Stijepović. Dejal je, da pred tamkajšnjim voliščem še nikoli ni videl toliko ljudi, in opozoril na možnost večurnega čakanja.
V središču Beograda so medtem spremenjene trase javnega prevoza na območju med Slavijo in Terazijami. Po poročanju agencije FoNet je odsek od križišča pri Londonu proti Terazijam, v bližini sedeža republiške volilne komisije, z ograjami zaprt za promet.
S protestov v boj za poslanske sedeže
Čeprav kampanjo zaznamuje predvsem soočenje z Vučićem, volilci danes ne izbirajo predsednika države, temveč poslance. Od razmerja moči v novi skupščini bo odvisno, kdo bo lahko sestavil prihodnjo vlado.
Glavni tekmici sta Lista Aleksandra Vučića – Združena Srbija, zbrana okoli vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), in Študentska lista – Študentje zmagujejo. Ta na glasovnici nastopa pod številko tri, podprl pa jo je tudi del opozicije, ki se je odpovedal samostojnemu nastopu. Druge opozicijske stranke so se odločile za svoje liste oziroma koalicije. Med tekmeci so tudi socialisti Ivice Dačića ter liste narodnih manjšin.
Protestniki so opozarjali na korupcijo in delovanje institucij, zahteve pa sčasoma razširili tudi na razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Študenti so to zahtevo objavili maja lani, volitve pa so bile po predlogu vlade za razpustitev skupščine razpisane septembra letos.
V zadnjih tednih kampanje so študentski podporniki organizirali pogovore z volilci, obiskovali gospodinjstva ter se na zaključni shod v Beograd odpravljali tudi peš in s kolesi. Vučić je medtem obiskoval kraje po Srbiji in nagovarjal svoje podpornike na zborovanjih. Oba tabora sta volilce pozivala k čim večji udeležbi.
Kampanjo so spremljala opozorila o neenakih volilnih pogojih. Opazovalna organizacija Crta je poročala o pritiskih na zaposlene v javnem sektorju, uporabi javnih sredstev za strankarske aktivnosti in izraziti medijski prednosti Vučića. Opozarjala je tudi na domnevne nepravilnosti pri zbiranju in overjanju podpisov podpore kandidatnim listam.
Po ugotovitvah Crte je imel Vučić v prvih enajstih dneh po razpisu volitev 17 neposrednih televizijskih nastopov. Prvi kandidat študentske liste od njene razglasitve do takrat ni imel nobenega neposrednega nastopa na televizijah z nacionalnim dosegom.
Republiška volilna komisija bo podatke o poteku glasovanja in udeležbi objavljala ves dan. Po zaprtju volišč bo v ospredju vprašanje, ali bo Vučićev tabor ohranil parlamentarno večino ali pa bo študentsko gibanje doseglo dovolj močan rezultat za spremembo oblasti. Od razdelitve mandatov bo odvisno tudi, kakšno vlogo bodo pri sestavljanju vlade imele druge liste.