Nemški pokojninski sistem je v težavah, to ni skrivnost. Tako kot v mnogih drugih državah se račun počasi ne bo več izšel, ker ljudje v povprečju živijo dlje, rodnost upada, razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo za pokojnine, in upokojenci pa je vse manjše. Zaradi tega je nemška vlada zaprosila komisijo strokovnjakov in politikov, naj pripravi zasnovo reforme, ki bi pokojninski sistem naredila trajno vzdržen. Rezultat tega dela je predlog 33 ukrepov, ki jih je predstavila nedavno. Krščanskodemokratski kancler Friedrich Merz in ministrica za delo Bärbel Bas, ki je tudi sopredsedujoča socialdemokratski stranki, sta napovedala, da bosta predloge v celoti uresničila. Ta usklajenost je bila presenetljiva, četudi gre za koalicijski stranki, medtem ko sindikati več predlaganim reformam nasprotujejo.
Zasebni pokojninski naložbeni računi
Nemški mediji kot ključna izpostavljajo dva predloga. Prvi je postopno zviševanje upokojitvene starosti vzporedno z dvigom pričakovane življenjske dobe. Ko bi se ta dvignila za eno leto, bi se upokojitvena starost dvignila za osem mesecev. Trenutno je postavljena pri 67 letih, ob sedanjih napovedih pa bi leta 2091 dosegla 70 let (gre za tiste, ki so zdaj v vrtcu). Novo shemo bi začeli leta 2032. Komisija obenem predlaga odpravo izjeme, po kateri so se lahko največ dve leti pred minimalno starostjo upokojili tisti, ki so v blagajno plačevali 45 let. V določenih primerih bo še mogoča predčasna upokojitev, vendar pa komisija za te primere predlaga povečanje odbitkov.
Drugi izstopajoči predlog je nastanek pokojninskega sklada, kjer bi se zbiral del prispevkov, ki bi jih vložili na finančne trge. Nemški pokojninski sistem zdaj tega načeloma ne pozna in se že od časov njegovega ustanovnega očeta Otta von Bismarcka financira iz rok v usta – pokojninski prispevki zaposlenih se namenjajo za tekoče pokojnine. Po novem, začenši z letom 2028, pa bi vsakdo obvezno imel individualni naložbeni račun, kjer bi se zbiral majhen del – sčasoma do največ dva odstotka – bruto prihodkov zaposlenega. Pol tega zneska bi prispeval sam, pol pa delodajalec. V sistemu bi morali sodelovati tudi samozaposleni in drugi, ki so se zdaj lahko izognili pokojninski shemi. Denar bi se prek sklada pod upravljanjem države vlagal na finančne trge, dobiček od vlaganj pa bi predstavljal dodatek – sicer relativno majhen – k siceršnji pokojnini, kar pa bi po oceni komisije vendarle nekoliko razbremenilo pritisk na javno blagajno. Ta je že zdaj velik, saj bo po nekaterih ocenah letos šel za vzdrževanje pokojninskega sistema vsak tretji pobrani evro od davkov.
Komisija pa ni predlagala združitve posebnega pokojninskega sistema za nemške javne uslužbence, ki je bolj ugoden, s splošnim pokojninskim sistemom. Ocenili so, da je to nemogoče, so pa zato predlagali, da vsi predlagani ukrepi veljajo za oba sistema in da se čim bolj skrči število upravičenih do vplačevanja v sistem javnih uslužbencev.
Sindikati s pomisleki
Koalicija načrtuje, da bo predloge spisala v predloge zakonov že do letošnje jeseni in jih potem tudi potrdila. Ob precejšnji enotnosti vladajoče velike koalicije pa je kritik predlogov kar nekaj. V največji konfederaciji sindikatov DGB trdijo, da dvig upokojitvene starosti zato, da bodo pokojnine še dostopne, temelji na neupravičenem zastraševanju ljudi. Na levici se strinjajo in pravijo, da bi moral biti pogoj vezan na to, koliko let je nekdo plačeval v pokojninsko blagajno, ne na starost. Povečevanje odbitkov v primeru zgodnejše upokojitve oziroma njeno strogo omejevanje pa kritizirajo v industrijskih sindikatih z argumentom, da so njihovi delavci bolj fizično iztrošeni od povprečja in postavljeni v slabši položaj.
