»Dva civilista sta umrla sinoči,« je za BBC povedala prebivalka Oleškija. Šlo je za zakonca, ki sta se 20. septembra vračala iz 23 kilometrov oddaljenega naselja Radensk z vrečko hrane. Zaradi policijske ure, ki so jo uvedle ruske okupacijske oblasti, nista pravočasno prišla domov. Ubil ju je dron, njuno smrt pa so po navedbah BBC potrdili štirje ločeni viri.

Oleški leži ob Dnepru, ki mesto ločuje od ukrajinskih položajev, in je ujeto med reko ter ruskimi silami. Pred obsežno rusko invazijo je v njem živelo okoli 24.000 ljudi, ukrajinska vlada pa ocenjuje, da jih danes v mestu in okolici ostaja približno 6000. Od tega okoli 200 otrok. Mesto je bilo močno poškodovano junija 2023, ko je bil uničen jez Nova Kahovka. Voda je tedaj poplavila številne stavbe do streh. Ukrajina in Nato sta za uničenje jezu obtožila Rusijo, Rusija pa Ukrajino.

Mesto brez hrane in osnovnih storitev

Prebivalci za BBC opisujejo vse slabše življenjske razmere. V mestu ni več hrane. Zadnja dostava živeža naj bi bila maja. Sogovornica je za BBC povedala, da uživa en obrok na dan, predvsem kruh, paradižnik ali med in čaj, nekateri prebivalci pa naj bi zaradi pomanjkanja zelenjave kuhali užitne plevele. Na lokalnih kanalih v aplikaciji telegram si izmenjujejo informacije o tem, katere rastline so primerne za prehrano, ter poskušajo hrano prodajati, menjati ali deliti.

V mestu ne primanjkuje le hrane. Ker so trgovine zaprte, prebivalci nimajo dostopa niti do oblačil in higienskih izdelkov. Elektrike, plina in vode pa po navedbah prebivalcev ni že od napada na jez Nova Kahovka pred tremi leti. Zaradi min pa so prenevarne tudi mnoge poti iz mesta. Več prebivalcev je BBC povedalo, da je v širšem območju Oleškija odprta le ena bolnišnica in še ta le nekaj dni na teden. Za izvajanje nujnih amputacij.

Ukrajina je v zadnjih mesecih poskušala dostaviti pomoč, vendar ji to po navedbah BBC ni uspelo. Kremelj je ta teden priznal, da se Oleški sooča s »kritičnimi razmerami« ter težavami pri oskrbi s hrano in zdravili, vendar je odgovornost pripisal Kijevu in zatrdil, da si ruska vojska prizadeva težave odpraviti. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je medtem mesto označil za območje, ki je pod »popolno blokado« ruskih sil, ter na generalni skupščini ZN pozval mednarodno skupnost, naj pritisne na Rusijo, da omogoči dostavo humanitarne pomoči.

Število mrtvih ostaja neznano

Tudi podatke o civilnih žrtvah je težko preveriti. Misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je letos zabeležila poročila o najmanj 29 ubitih in 54 ranjenih civilistih v Oleškiju in približno 24 kilometrov oddaljeni Holi Pristani. Lokalni prostovoljci menijo, da je število žrtev precej višje.

Prostovoljka Ksenia Arhipova, ki je iz Oleškija pobegnila poleti 2022 in odtlej sodeluje pri dostavi hrane in zdravil ter evakuacijah, vodi seznam umrlih. Pravi, da je na njem okoli 1200 ljudi, vendar BBC teh podatkov ni mogel neodvisno preveriti. Po njenih besedah se seznam včasih podaljša za eno ali dve osebi na dan, ker je nekoga ubil dron ali je nekdo stopil na mino.

Še ena prebivalka Oleškija je za BBC povedala, da so ruski vojaki poleti ubili njena starša. Pravi, da so ju ruski vojaki ustrelili v njunem domu, ker so hoteli prevzeti hišo.

Omejeni tudi pokopi

Razmere dodatno otežujejo omejitve pri pokopavanju mrtvih. Prebivalci mesta trdijo, da okupacijske oblasti zahtevajo, da smrti zaradi dronov, min ali drugih nenaravnih vzrokov potrdi ruski zdravnik z obdukcijo, česar v Oleškiju ni mogoče opraviti. Zaradi tega naj bi bilo dovoljeno pokopati predvsem ljudi, ki umrejo naravne smrti.

Nekatera trupla naj bi bila na ulicah že od decembra. Arhipova pa trdi, da se trupla kopičijo v mrtvašnici lokalne bolnišnice, kjer od zime ni elektrike. Nekatera trupla naj bi celo pojedli potepuški psi. BBC je navedbe o tem podprl s fotografijami, ki jih je pridobil od prebivalcev, vendar jih zaradi njihove nazornosti ni objavil. Ester Vratariova, soustanoviteljica dobrodelne organizacije Humanity, ki pomaga ljudem na okupiranih območjih, meni, da omejevanje pokopov deluje tudi kot oblika psihološkega pritiska na prebivalstvo.

Priporočamo