Hoekstra, ki na letošnji podnebni konferenci ponovno vodi pogajalsko skupino EU, je na današnji novinarski konferenci v Antalyi izrazil nezadovoljstvo z besedilom osnutka, za katerega je dejal, da "spominja na nakupovalni seznam".
"Po našem mnenju je to v temeljnem nasprotju z logiko izvajanja. Osredotočiti bi se morali na uresničevanje tistega, o čemer smo se že dogovorili. Zato menimo, da predvsem na področjih financiranja ter trgovine, zajemanja in shranjevanja ogljika, kjer se namiguje, da bi to lahko bila rešitev za vse, osnutek dogovora ne gre v pravo smer in potrebuje bistvene spremembe," je dejal.
Ob tem je podprl tudi prizadevanja gostiteljice COP 31 Turčije za pospešitev elektrifikacije, s ciljem, da bi se do leta 2035 delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni povečal na 35 odstotkov. "Več, kot je te energije, bolje je," je dejal.
Vendar pa je nakazal, da je EU za zagotovitev čim širšega soglasja držav pripravljena pristati na določeno prožnost pri tem, kako čista mora biti ta električna energija.
Podobno stališče je zavzel tudi irski minister za podnebne zadeve Darragh O'Brien. Opozoril je na 700 milijonov ljudi, ki sploh nimajo dostopa do električne energije, ter poudaril, da napredek ni dosežen "izključno z obnovljivimi viri energije".
V ponedeljek objavljeni prvi osnutek krovnega političnega dogovora poziva države k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv, vključno s takojšnjim prehodom od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Obenem izraža tudi "globoko zaskrbljenost" zaradi neizogibnega neizpolnjevanja cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo iz pariškega sporazuma ter priznava "osrednjo vlogo najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj" Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Ponovno potrjuje tudi odločenost za omejitev trajanja in obsega tega preseganja ter priznanje, da bo to odvisno od hitrosti in obsega podnebnih ukrepov.
Obenem poziva države, naj se pridružijo globalni zavezi za povečanje deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035, ter k potrojitvi finančnih sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju na vsaj 120 milijard dolarjev.
Pričakovanja glede končnega izida letošnjega podnebnega vrha so sicer bolj zadržana, saj države proizvajalke nafte, kot je Savdska Arabija, še naprej izražajo močno nasprotovanje opuščanju fosilnih goriv.
"Geopolitika igra v pogajanjih ogromno vlogo. Vzdušje je lahko včasih malce klavrno, a vendarle obstajajo žarki upanja," je potek pogajanj za francosko tiskovno agencijo AFP komentirala belgijska podnebna pogajalka Catherine Windey.
Zaključne sklepe mora na koncu potrditi skoraj 200 držav. Konferenca COP 31 naj bi se s sprejetjem sklepov po uradni časovnici predvidoma končala v petek, a so v zadnjih nekaj letih države končno odločitev dosegle v podaljških.