Kot poročajo pri bruseljskem mediju Politico, to za povprečnega evropskega davkoplačevalca pomeni zanemarljiv finančni prispevek. Visoki uradnik evropske komisije, ki je želel ostati neimenovan, je pojasnil, da bo vstop Črne gore vsakega davkoplačevalca v celotnem proračunskem obdobju med letoma 2028 in 2034 stal približno en evro več. »To je cena zelo poceni skodelice kave,« je dodal.
Proračun bodo morale države prilagoditi novim članicam
Naslednji večletni finančni okvir EU, ki bo začel veljati v začetku leta 2028 in bo težak približno dva tisoč milijard evrov, bodo morale države članice nekoliko zvišati, da bi pokrile stroške širitve. V evropski komisiji so finančni predlog za pristop Črne gore predstavili 30. junija. Zdaj morajo o njem doseči soglasje vse države članice, preden lahko v Bruslju uradno začnejo finančna pogajanja s Podgorico.
»Današnji sveženj pomeni še en konkreten korak proti prihodnosti Črne gore v Uniji. Na ta korak intenzivno pripravljamo tako Črno goro kot države članice in naše institucije,« je v uradni izjavi poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Črna gora, ki šteje okoli šeststo tisoč prebivalcev, ima status kandidatke že od leta 2010. Pristojni pričakujejo, da bo postala naslednja polnopravna članica do leta 2028, čeprav so možnosti, da bi se to zgodilo že takoj prvega januarja, po besedah omenjenega uradnika precej majhne. Črna gora bo v naslednjih sedmih letih v skupno evropsko blagajno predvidoma vplačala okoli petsto milijonov evrov.
Kam bo stekel evropski denar?
Iz evropske komisije so sporočili natančne ocene, koliko sredstev bo država prejela v sedemletnem ciklu:
- 277 milijonov evrov za kmetijske subvencije,
- več kot milijardo evrov za regionalni razvoj in podeželje,
- 592 milijonov evrov iz skladov za migracije.
Prav tako v komisiji ocenjujejo, da bodo črnogorska podjetja prejela približno 523 milijonov evrov iz novega evropskega sklada za konkurenčnost. Natančen znesek je sicer težko vnaprej napovedati, saj bodo ocenjevalci ta sredstva podeljevali na podlagi odprtih razpisov in konkurenčnosti projektov, ne pa po vnaprej določenih državnih kvotah. Črna gora bo tako iz skupnega proračuna skupno črpala tri milijarde in sto milijonov evrov.
Bruselj ocenjuje, da bo skupni neto strošek pristopa – torej razlika med vplačili in prejetimi sredstvi – za vse balkanske države, ki si prizadevajo za vstop v EU, v naslednjih sedmih letih znašal osem milijard evrov. Poleg Črne gore se o vstopu v povezavo pogajajo še Albanija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Kosovo.