Papež Leon XIV. končuje svoj štiridnevni obisk v Franciji v Metzu na severovzhodu Francije. Tam je predvsem veliko pozornost vzbudil njegov govor o Evropi. Takoj na začetku je poudaril, da »ni mogoče govoriti o Evropi, ne da bi omenili krščanstvo«. Vendar je takoj zatem dejal, da je Evropa tudi rezultat plodnega srečanja z drugimi, tudi z »arabsko kulturo«.
Zatem je nadaljeval: »Sedanja Evropa je pred novo etapo svoje dolge zgodovine srečanj z drugimi, ko na kontinent prihajajo številni možje in žene, ki bežijo pred vojnami in preganjanji ali pa iščejo boljše življenje, kot sta njihova revščina in beda.« V tem »izjemnem srečanju narodov in kultur« vidi papež klic k »ustvarjalnemu odkritju naših korenin in pozornemu poslušanju drugega«. Tudi v tem smislu je mlade pozval k odgovornemu življenju in politični aktivnosti, zlasti ko gre za nadaljnje razvijanje in konstrukcijo Evrope.
Praktično brez odziva na Macronovo vabilo
Obžaloval je, da je vojna zdaj tudi v Evropi, namreč v Ukrajini, kjer »vsak dan prihaja do nesmiselnih pokolov«. Pogajalce je pozval, naj bodo pripravljeni žrtvovati nekatera svoja stališča, da dosežejo mir.
Nadaljeval je: »Danes so odnosi med ljudmi in med državami čedalje bolj barbarski. Dana beseda nič več ne velja. Marsikdo je ponosen na svoje laganje in goljufanje.« Papež, ki kot Američan dobro pozna ameriško politiko, pa meni, da Evropa zaradi svoje zgodovine lahko ustavi to drvenje v prepad. »V zadnjih 80 letih je pokazala, da je možno upoštevati različna mnenja, različne zahteve in različne interese, ki se tako lahko srečajo, ne pa spopadajo,« je rekel.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na papežev govor o Evropi, ki je bil v Kongresnem centru Roberta Schumana, povabil voditelje vseh 26 držav članic EU, predsednike držav in vlad, a prišel je le premier Luksemburga, druge najmanjše članice EU.
Veličina civilizacije se ne meri po materialnem uspehu
Najprej pa se je papež v Metzu srečal z voditelji vseh verskih skupnosti, ki so prisotne v Franciji. Ni naključje, da je za medverski dialog izbral Metz, saj v njem že stoletja živijo v sožitju katoličani, protestanti, judje in muslimani. Papež Leon XIV. je ob tem srečanju z dostojanstveniki katoliške, protestantske, judovske in islamske vere med drugim dejal: »Dialog je pot, na kateri priznamo drugačnost kot obljubo, ne kot grožnjo. Je umetnost srečanja, ki jo potrebuje naš svet, in je nasprotje agresivnosti in nasilja.« Pravzaprav je citiral filozofa Paula Ricoeurja, pri katerem je bil Macron več let asistent. Papež pa je zatem nadaljeval: »Sklicevati se na Boga, da upravičiš nasilje in zatiranje, je bogoskrunstvo. Nič, kar prizadene človekovo dostojanstvo, nima božjega navdiha.«
Pomembne pa so bile tudi naslednje njegove besede: »Veličina civilizacije se ne meri po materialnem uspehu, ampak po tem, kako varuje in vzgaja človeško osebnost. (…) Služiti življenje pomeni, da zanj skrbiš, si ob njem in mu izkazuješ ljubezen zlasti v preizkušnjah, vse do konca.«
