Evropska komisija je predstavila nova širitvena poročila o napredku kandidatk na njihovi poti v EU. Močno sta napredovali Albanija in Črna gora, možnost doseči cilj končanja pogajanj pa so pripisali še Moldaviji in Ukrajini, čeprav je začetek pogajanj za obe državi ta čas blokiran. »Gre za oceno, kako gre državam kandidatkam. Pripravili smo več kot sto strani za vsako državo. Spuščamo se v velike podrobnosti, a želimo prepoznati doseženi napredek in opozarjamo na pomanjkljivosti,« je o poročilih, prvih v njeni funkciji komisarke za širitev, dejala Marta Kos. Po njeni oceni je bilo leto 2025 zelo pozitivno za širitveno politiko: »Veliko napredka smo opazili. Močno so napredovale Črna gora, Albanija, Moldavija in Ukrajina. To mora biti dokaz, da se reforme splačajo.«
»Širitev je nujnost, če želi EU postati geopolitični igralec. Ne pojavi se pogosto priložnost, da se EU razširi. Zdaj je ta pred nami in izkoristiti jo moramo, vendar ne po bližnjicah. To mora biti proces, ki temelji na dosežkih. Realistično je, da sprejmemo nove članice z letom 2030,« pa je ocenila visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas.
Albanija in Črna gora na vrhu lestvice
V komisiji so zelo pohvalili napredek Albanije, ki se je skupaj s Črno goro uveljavila kot vodilna kandidatka na poti v EU. »Odprli so pet od šestih pogajalskih sklopov, do konca leta želijo odpreti še dodatnega. To jasno kaže na aspiracije albanskega ljudstva po članstvu v EU,« je bila zadovoljna Kosova.
Za Črno goro so v komisiji ocenili, da je na dobri poti, da zaključi pogajanja do konca leta 2026. A komisija vendarle opozarja, da bo morala še izboljšati izpolnjevanje meril na področjih pravne države, svobode izražanja in svobode medijev, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pospešiti reforme v pravosodnem sektorju in uskladitev z vizumsko politiko EU. Ključno po oceni komisije ostaja, da se nadaljuje široki politični konsenz o ključnih reformah.
Poziv za spremembe v Srbiji
Srbija je v močno kritičnem širitvenem poročilu dočakala grajo zaradi neusklajenosti njene zunanje politike z evropsko. Ta dosega komaj 61 odstotkov. »Usklajevanje zunanje politike z evropsko je pomemben del procesa. Kaže na izbiro kandidatke, da razume svet kot mi in ga sooblikuje z nami,« je poudarila Kallasova. Tako kot že večkrat prej Srbijo pozivajo, naj se pridruži sankcijam proti Rusiji.
Prav tako je v širitvenem poročilu zanjo zelo jasen poziv, da mora nujno obrniti trend nazadovanja na številnih področjih, med njimi vladavine prava in svobode medijev. Glede reform, za katere ugotavljajo, da so se upočasnile v vse bolj polarizirani družbi, komisija pričakuje napredek pri imenovanju novega sveta regulativnega organa za elektronske medije in sprejetje zakona o enotnem volilnem imeniku.
»V Srbiji vodstvo države še vedno govori, da si želi vstopiti v EU in da je to strateška vizija, vendar se je sprejemanje reform upočasnilo. Srbija bo morala preseči zastoj na področju pravosodja in temeljnih pravic. Ustaviti je treba nazadovanje na področju medijske in akademske svobode. Srbsko vodstvo se bo moralo odreči evropski retoriki, uskladiti se bodo morali z našo skupno zunanjo varnostno politiko,« je pozvala komisarka Kosova.
Ukrajina bo privolila le v polnopravno članstvo
Ukrajino, ki je edina kandidatka za širitev v razmerah vojne, komisija poziva, naj pospeši tempo reform, če želi pogajanja končati do leta 2028. Prav tako naj obrne negativne trende v boju proti korupciji in pritiskanje na civilno družbo. Država, ki sicer še ni začela pogajanj, ker začetek blokira Madžarska, je po oceni komisije pokazala izjemno zavezanost procesu pristopanja k EU. Vendarle mora doseči nadaljnji napredek za krepitev neodvisnosti pravosodja, tožilstva in organov pregona ter v boju proti organiziranemu kriminalu.
»Ukrajina je res pokazala, da je zavezana evropski poti. Opravili so najpomembnejše reforme v času vojne, ko državo bombardirajo. Res občudujem doseženo,« je spodbujala Kosova. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer napovedoval, da želi biti Ukrajina pripravljena na članstvo v EU z letom 2030, hkrati pa je poudaril, da ne bodo privolili v nič manj od polnopravnega članstva v EU.
Blokirana Moldavija želi odpreti vsa poglavja še letos
Opogumljajoče je širitveno sporočilo za Moldavijo, ki sicer še ni začela pogajanj, saj je v paketu z Ukrajino, slednjo pa blokira Madžarska. Moldavija bi po oceni komisije lahko zaključila pristopna pogajanja do začetka leta 2028, če bo pospešila tempo reform.
Komisija ocenjuje, da Moldavija zdaj izpolnjuje pogoje za odprtje treh sklopov poglavij: temeljnega sklopa, zunanjih odnosov in notranjega trga. Prav tako bi bila do konca leta lahko pripravljena še na odprtje treh sklopov. Moldavska predsednica Maia Sandu je po objavi poročila dejala, da si želi Moldavija še letos odpreti vsa pogajalska poglavja, hkrati pa EU pozvala, naj za odpiranje pogajalskih poglavij določi jasen časovnik.
