Povprečna svetovna temperatura je avgusta dosegla raven, ki je bila doslej izmerjena le še julija 2023, ko je prav tako znašala 1,65 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem. Dvig povprečne temperature za 1,65 stopinje Celzija se morda ne sliši kot dramatičen, vendar je treba opozoriti, da lahko že majhne spremembe temperature v naravi povzročijo velike razlike. Pri 0 stopinjah Celzija voda zmrzuje, nekaj desetink stopinje nižje je lahko že led, pri 1 stopinji Celzija pa je tekoča.
Po podatkih Copernicusa, službe za spremljanje podnebja pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), so rekordne temperature posledica globalnega segrevanja zaradi kurjenja fosilnih goriv, dodatno pa so jih podprle višje temperature morske površine v Tihem oceanu, povezane z močnim podnebnim pojavom el niño.
»Skupaj z rekordnimi globalnimi temperaturami morske površine in najtoplejšim poletjem doslej v zahodni Evropi ta opažanja kažejo, kako podnebne spremembe povzročajo ekstreme tako v ozračju kot oceanih,« je povedala Samantha Burgess, strateška vodja za podnebje pri ECMWF, ki je pripravil analizo za Copernicus.
Rekordno vroče poletje v Evropi
Avgust je sklenil rekordno evropsko poletje, ki so ga zaznamovali vročinski valovi, požari v naravi in suša. Hkrati se emisije toplogrednih plinov zaradi človekovih dejavnosti še naprej povečujejo. Evropska komisija je v ponedeljek sporočila, da so svetovne emisije lani narasle za 0,7 odstotka in dosegle rekordnih 54 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida.
Takšna stopnja naraščanja emisij bi po ocenah raziskovalcev lahko pomenila, da bo svet do konca desetletja dosegel oziroma utrdil segrevanje za 1,5 stopinje Celzija. Največ k rasti emisij so leta 2025 prispevale ZDA, kjer so se povečale za 2,2 odstotka. Na Kitajskem, v največji svetovni onesnaževalki s toplogrednimi plini, so se povečale za 0,1 odstotka. V Indiji so se zmanjšale za 0,2 odstotka, prav tako za 0,2 odstotka pa so se zmanjšale tudi v Evropski uniji.
Rekord v oceanih
Podatki Copernicusa združujejo meritve temperature zraka pri površju in morske površine. Povprečna globalna temperatura površinskega zraka je avgusta znašala 16,96 stopinje Celzija, kar je enako kot rekordna povprečna vrednost, izmerjena v doslej najtoplejšem mesecu. Od povprečja obdobja 1990–2020 je bila višja za 0,85 stopinje.
Povprečna temperatura morske površine je dosegla 21,07 stopinje Celzija in je bila prav tako izenačena z doslej najvišjo vrednostjo. V Evropi je bil avgust četrti najtoplejši doslej, temperatura pa je bila 1,1 stopinje nad povprečjem obdobja 1990–2020. Celotno poletje 2026 je bilo v Evropi tretje najtoplejše doslej, v zahodni Evropi pa so celo izmerili najtoplejše poletje, odkar obstajajo primerljive meritve.