Finska meja z Rusijo je dolga 1340 kilometrov. Kmalu po začetku ruske vojne proti Ukrajini je Finska zaprla vse mejne prehode z Rusijo. Zaradi tega se je zmanjšal dotok turistov na finska obmejna območja, zastali pa so tudi čezmejni nakupi Fincev v Rusiji. Čeprav je Finska nato skupaj s Švedsko hitro vstopila v Nato, se zaznavanje ruske grožnje ni bistveno spremenilo. Zaradi stopnjevanja hibridnih napadov po Evropi se Finska počuti še bolj ogroženo, saj obstaja bojazen, da bi Rusija lahko prek večinoma gozdnate meje načrtovala provokacije na finskem ozemlju.
Potem ko je septembra končala postavitev 200 kilometrov žičnate ograje z nadzornimi sistemi ob meji – projekt je bil vreden 350 milijonov evrov – se je finska vlada odločila, da bo mejo še dodatno zavarovala. To naj bi storila z milijonom min. Dodatna varnost za državo na severu zavezništva ne bo poceni. Za mine nameravajo nameniti kar sto milijonov evrov. Njihova uporaba je postala mogoča, ker je Finska izstopila iz ottavske konvencije, ki prepoveduje uporabo, kopičenje, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Izstop Finske je začel veljati januarja. Pred tem so se za enak korak odločile Estonija, Latvija in Litva, sledila pa jim je tudi Poljska. Preostalih 22 članic Evropske unije je še vedno pogodbenic ottavske konvencije.
Iskanje dobaviteljev
Finska je začela iskati dobavitelje za mine, ki jih namerava namestiti postopoma. Posel bi najraje zaupala domačim podjetjem, vendar ne izključuje niti nakupa min v tujini.
Finska, podobno kot druge države na vzhodnem krilu Nata, Rusijo označuje za grožnjo. Premier Petteri Orpo jo opisuje kot dolgoročno grožnjo. Finska ob tem druge članice EU poziva, naj ruskim državljanom prenehajo izdajati turistične vizume. Po njenem stališču ruskim državljanom med vojno ne bi smeli zagotavljati svobode potovanja, medtem ko njihova država napada Ukrajino. Finska je izdajanje vizumov ruskim državljanom močno omejila že leta 2022.
