V Bretanji na zahodu Francije, kjer so zasidrane njene štiri jedrske podmornice, je imel v ponedeljek predsednik Emmanuel Macron težko pričakovani govor o francoski doktrini glede jedrskega orožja. Tej temi se je že posvetil v govoru pred petimi leti, a takrat so bili drugi časi in za medije ni bil zanimiv. Tokrat je kljub vojni na Bližnjem vzhodu vzbudil veliko pozornosti, ker se je zavzel za razširitev francoske strategije jedrskega odvračanja vojne na vso Evropo in za zaostritev te strategije v vse bolj kaotičnih mednarodnih razmerah. Med drugim je Putinova invazija na Ukrajino prinesla s seboj ruske grožnje z jedrsko vojno, s katerimi hoče Moskva odvrniti evropske države, da bi pomagale Ukrajini. Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo pa so ZDA vse manj zanesljiv zaveznik evropskih držav, tako da ameriški dežnik v okviru Nata postaja vprašljiv.
Macron je zdaj povabil druge evropske države, da sodelujejo v francoski strategiji jedrskega odvračanja vojne. Dejal je, da so že pripravljene sodelovati Velika Britanija, Nemčija, Poljska, Nizozemska, Belgija, Grčija, Švedska in Danska. Sicer sta Francija in Velika Britanija edini državi v Evropi z jedrskim orožjem.
Bistveno je zastraševanje
Francoska strategija »odvračanja« temelji na predpostavki, da vsaka resna grožnja življenjskim interesom Francije lahko vodi do uporabe njenega jedrskega orožja, ki bi povzročilo veliko škodo nasprotniku. Francija naj bi tako zaradi tega zastraševanja oziroma možnosti uporabe svojega jedrskega orožja onemogočala nevarni napad druge države na svoje ozemlje. Macron pa želi, da bi se ta varnost s pomočjo jedrskega orožja razširila na druge evropske države. Vendar Francija nikoli ni natančneje opredelila, kaj bi lahko bila »resna grožnja« njenim »življenjskim interesom«, ki bi upravičila uporabo jedrskega orožja. Pravzaprav je tu bistveno zastraševanje.
Macron je že maja 2025 izrazil pripravljenost, da Francija pošlje letala z atomsko bombo v druge evropske države. Tako bi se vzpostavil francoski jedrski dežnik nad Evropo nekako po vzoru ameriškega. ZDA imajo letala z atomskimi bombami v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Turčiji in na Nizozemskem. Njihova uporaba pa je povsem odvisna od predsednika ZDA. A tudi Macron je zdaj dejal: »Pri končni odločitvi (o uporabi jedrskega orožja) bo udeležena samo Francija, prav tako pri načrtovanju in izvedbi. Po naši ustavi je to povsem v pristojnosti predsednika republike … Potemtakem bo tudi ocena o tem, ali so ogroženi življenjski interesi, v pristojnosti naše države.« Dodal je: »Zaradi vsega tega tudi tu, kot v vsakem zavezništvu na področju jedrskega orožja, ni strogih zagotovil.«
Rusija glavna nevarnost za Evropo
Menil je, da je treba zaostriti francosko doktrino odvračanja vojne, ker je vse hujša kombinacija groženj. Obstaja tudi vse večje tveganje jedrske vojne. »Najprej zato, ker so v konfliktih države, ki imajo jedrsko orožje.« Pri tem je mislil na Rusijo, Izrael, Indijo in Pakistan. V Rusiji, ki vodi v Ukrajini »počasno in kruto vojno«, vidi glavno nevarnost za Evropo. »Ta Rusija, ki jo prežemata revizionizem in imperializem, ves čas razvija nova jedrska orožja. Ima tudi projekt jedrskega orožja, ki bi ga poslala v vesolje, kar predstavlja veliko nevarnost za vse človeštvo.«
Dodal je: »Moja odgovornost je, da naše jedrsko odvračanje vojne ohrani moč v vse bolj nevarnem okolju. Zato sem se odločil, da bom povečal število jedrskih bojnih glav.« Trenutno jih ima Francija manj kot 300, kar je 15-krat manj kot Rusija. Vendar se zdi, da je za grožnjo, ki bi tudi Rusijo odvrnila od napada, dovolj nekaj jedrskih raket. Macron je še sporočil, da odslej Francija ne bo več razkrivala števila svojih jedrskih glav. »Da bi bili svobodni, se nas morajo bati, zato moramo biti močni,« je pribil. Povedal je še, da bo Francija skupaj z Nemčijo in Veliko Britanijo izdelala izstrelke dolgega dosega.