Francoska mesta so po koncu tedna množičnih demonstracij, ki so se sprevrgle v izjemno nasilne izgrede, zavita v dim. Državo, ki se že dlje časa spopada z visoko inflacijo, padcem življenjskega standarda in krizo v javnem šolstvu, je znova ohromil val nezadovoljstva, vendar so legitimne zahteve državljanov bržkone zasenčili prizori uničenja in brutalnih spopadov z varnostnimi silami.
Na ulice francoskih mest se je podalo več kot pol milijona ljudi, poročajo tamkajšnji mediji. Čeprav je bila velika večina protestnikov, ki so opozarjali na nevzdržne cene goriv in krčenje javnih storitev, miroljubna, so radikalne skupine in oportunisti na neki način ugrabili gibanje.
Epilog je bil precej neslaven. Policija je po vsej državi pridržala okoli 1800 oseb, v spopadih pa je bilo poškodovanih več kot 500 pripadnikov varnostnih sil in reševalcev.
Središče Pariza in prestižne nakupovalne avenije so v nedeljo zjutraj spominjale na vojno območje, poroča BBC. Medtem ko so oblasti proti izgrednikom, oboroženim z granitnimi kockami in zažigalnimi telesi, uporabile solzivec in vodne topove, so se tolpe zamaskiranih posameznikov podale na rušilni pohod.
Tarča so bile luksuzne prodajalne znamk Gucci, Versace in Ralph Lauren, pa tudi manjša lokalna podjetja. Trgovinska zbornica ocenjuje, da je bilo po vsej državi poškodovanih ali izropanih približno 1500 lokalov in trgovin.
Prebivalci francoske prestolnice, ki so zjutraj opazovali čiščenje razbitega stekla in uničenih vozil, so dogajanje opisali kot grozljivo.
Lastniki opustošenih butikov in pekarn opozarjajo, da roparjev nista vodila socialna stiska in boj za boljše šolstvo, temveč čisti oportunizem ter občutek popolne nekaznovanosti pred očmi preobremenjene policije.
Val nasilja se je razširil daleč onkraj prestolnice in za seboj pustil uničeno zgodovinsko dediščino. V Marseillu so huligani z železnimi ograjami vdrli v prostore mestne hiše, medtem ko so v Lillu plameni zajeli poslovalnico McDonald'sa, trgovino tehnološkega velikana Apple pa so popolnoma izropali.
Najhujše posledice so utrpeli v Limogesu, kjer je 143 let stara zgradba mestne hiše zaradi podtaknjenega požara delno razpadla. Lokalne oblasti so dogodek označile za namerno in brutalno dejanje »divje horde«.
V Lyonu so uničili ikoničen turistični urad, nasilje pa je terjalo tudi hude telesne poškodbe, saj je v Saint-Étiennu eksplozivna naprava mladeniču odtrgala roko.
Francoski notranji minister Laurent Nuñez je ostro ločil med ustavno pravico do protestov in ciljno usmerjenim nasiljem. Odgovornost za kaos je pripisal nekaj tisoč posameznikom, ki so se jim pozneje pridružile še kriminalne združbe in roparji.
