Cilj mestnih oblasti je jasen: dvigniti kakovost gostov in preprečiti prizore, ki središča mest spreminjajo v območja pijančevanja. Samo lani je na primer Split izdal 800 kazni po 300 evrov zaradi popivanja na javnih mestih. »Tolčejo po izložbah, prevračajo stole na terasah in tulijo. Pa ne le to, potrebo opravljajo kar pred cerkvijo,« grozljivo vsakodnevno dogajanje opisuje stanovalka Blanša Čolak.
Katera mesta bodo sledila Splitu?
Tudi župan Novalje je napovedal, da bodo sledili Splitu in prepovedali prodajo alkoholnih pijač po 20. uri v središču mesta, medtem ko pravila za Zrće, ki spada pod isto občino, ne bodo veljala.
O podobni potezi razmišljajo tudi v Makarski, kjer izpostavljajo predvsem težavo s trgovinami s spominki in pekarnami. »Največji problem so pekarne, ki delajo vso noč in prodajajo alkohol. Večina kršitev javnega reda se zgodi prav pred njimi,« pravi podžupanja Antonia Radić Brkan.
Zaradi nedavnih incidentov v središču mesta bodo omejitev uvedli tudi na Reki. Medtem ko zagrebški župan Tomislav Tomašević še čaka na končno različico zakona, preden sprejme odločitev, navaja net.hr.
Trgovci ogorčeni, gostinci pozdravljajo
Medtem ko trgovci ukrep vidijo kot nov finančni udarec (po omejitvah cen in prepovedi dela ob nedeljah), so gostinci navdušeni. Poudarjajo, da trgovine niso lojalna konkurenca, predvsem pa, da izkušen natakar ve, kdaj gostu ne sme več postreči alkohola, medtem ko blagajničar v trgovini nima te moči. »Ko pride sezona, je to pravi stampedo tujcev, ki se vedejo obupno. Lokali se spreminjajo le še v javna stranišča za tiste, ki pijejo alkohol iz trgovin,« pravi Petar Čumandra, vodja zagrebškega kluba.
Prepoved prodaje alkoholnih pijač po 20. uri omogoča pred kratkim sprejeta sprememba zakona o trgovini. Vlada poudarja, da imajo lokalne skupnosti pri uvedbi prepovedi proste roke. »Župani bodo lahko sami odločili, ali bodo prodajo alkohola prepovedali med 20. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Tisti, ki menijo, da pri njih to ni težava, lahko pustijo stvari takšne, kot so,« pravi minister za turizem Tonči Glavina.
V Sloveniji omejitev že dolgo v uporabi
V Sloveniji je zakon o omejevanju porabe alkohola začel veljati 16. marca 2003. Tako imenovani Kebrov zakon (po takratnem zdravstvenem ministru Dušanu Kebru) je prinesel številne spremembe na področju alkohola, med drugim prepoved prodaje alkohola v prodajalnah in na bencinskih servisih v nočnem času, med 21. in 6. uro, in prepoved točenja žganih pijač v lokalih do 10. ure zjutraj.
Po podatkih NIJZ je zakon prvih nekaj let celo imel določen pozitiven učinek, ki pa je z leti izzvenel. »V letih po sprejetju zakona je upadel tudi delež ljudi s tveganimi vzorci pitja alkohola,« pravi Maja Roškar z NIJZ in dodaja, da se je tudi tukaj po letu 2008 zgodila sprememba, saj je delež spet začel naraščati. »V letu 2020 je bil delež ljudi s tveganimi vzorci pitja alkohola celo večji kot ob sprejetju zakona leta 2003.«
Slovenija in Hrvaška nista izjemi
Slovenija in Hrvaška pa nista edini evropski državi s (proti)alkoholno politiko. Na Škotskem je prodaja prepovedana med 22. in 10. uro. Stroge omejitve poznajo tudi na Norveškem, na Finskem in v drugih baltskih državah.
Eno najstrožjih uredb v Evropi imajo v Španiji. Prepovedana je prodaja alkohola v trgovinah med 21.30 zvečer in 8. uro zjutraj. Poleg tega so na teh območjih prepovedali all-inclusive ponudbe z neomejenim alkoholom in organizirane pohode po barih (pub crawls).
