Evropsko sodišče za človekove pravice bo v torek na svoji spletni strani objavilo sodbo v tožbi dveh hrvaških ribičev proti Sloveniji, ki sta se pritožila nad postopkom pred slovenskimi sodišči zaradi prekrškov v Piranskem zalivu. Primera sta podobna več kot 700 drugim, ki so jih proti Sloveniji vložili hrvaški državljani, in odločitev lahko vpliva tudi na te.
Nima pa odločitev sodišča posledic za vprašanje meje med državama in veljavnost arbitražne odločbe, saj je sodišče že prej odločilo, da so pritožbe v tem smislu nedopustne. Enako je odločilo že leta 2024 v primeru tožbe slovenskih ribičev, ko so trdili, da jim hrvaška ne bi smela izdajati glob na območju, ki je po arbitražni odločitvi slovensko.
Odločitev bo bržkone dokončna
Tokratni primer Makovac in Latin proti Sloveniji se vrti okoli ribičev, ki sta prejela globo zaradi ribolova v Piranskem zalivu oziroma v ozemeljskih vodah Slovenije. Sodišče je v obravnavo sprejelo njuno pritožbo, v kateri uveljavljata kršitev poštenega postopka pred slovenskim sodiščem zaradi prekrškov v Piranskem zalivu.
V osnovi gre za vprašanje, ali je bilo prav, da so slovenska sodišča kazni izrekala samo na podlagi spisa brez obravnave oziroma zaslišanja. V večini primerov hrvaških ribičev pred slovenskimi sodišči so namreč slednja ocenila, da zaslišanje ne bi imelo vpliva na primer. V primeru obeh ribičev so tudi ocenila, da bi se morala zavedati, da lovita v slovenskih vodah, zato so izdala plačilne naloge. Franka Makovac in Michael Latin pa trdita drugače.
Viri, ki poznajo primer, pravijo, da je mogoče, da bi sodišče prepoznalo kakšno kršitev v postopku, glede na to, da je sodišče primer sprejelo v obravnavo. Ni pa niti to nujno. Če se bo to res zgodilo, bo treba preučiti sodbo ESČP in njen morebitni vpliv na prakso sodišč, morda pa tudi na predpise oziroma zakonodajo. Toda to bo znano šele, ko bo sodba objavljena. Ta sicer ne bo pravnomočna, vendar pa je pritožbeni postopek na evropskem sodišču za človekove pravice redko uspešen – v obravnavo sprejmejo le povprečno vsak dvajseti primer. Seveda pa enako velja, če se bosta hotela na odločitev pritožiti hrvaška ribiča.
Saga ribičev
Primer podobno kot primeri oglobljenih slovenskih ribičev kaže na nehvaležen položaj, v katerem so se ti znašli, ker si Slovenija in Hrvaška mejo na morju razlagata drugače. Slovenija priznava odločbo arbitražnega sodišča, ki je mejo potegnilo tako, da Sloveniji pripada približno 80 odstotkov Piranskega zaliva, Hrvaška odločbo zavrača in trdi, da gre meja po sredini, različna pa je zato tudi razlaga tega, kje vse zunaj Piranskega zaliva je slovensko morje.