Po samo dobrih dveh urah se je v torek v Ženevi končal drugi krog jedrskih pogajanj med ZDA in Iranom. Hiter konec ni vlival posebnega optimizma, kljub iranskim zagotovilom, da so dosegli napredek. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner sta si preko omanskega zunanjega ministra Badra bin Hamada Al Busaidija izmenjevala pisna sporočila z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Posrednih pogajanj se je udeležil tudi direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi, kar nakazuje, da so na mizi dejansko novi predlogi za rešitev jedrskega vprašanja.
Še dolga pot do dogovora
Aragči je bil po pogovorih zadovoljen. Dejal je, da so z ZDA dosegli načelni dogovor o nadaljnjem poteku pogajanj in da se bodo začele priprave morebitnega sporazuma. Kljub temu je priznal, da se pri določenih vprašanjih še precej razhajajo in da končne različice še ni pričakovati kmalu. Vztrajal je, da mora dogovor upoštevati pravice Irana, prav tako pa je od Washingtona zahteval, naj takoj preneha groziti z vojaškim posredovanjem. »Upamo, da bodo pogajanja vodila do trajne rešitve,« je še dejal iranski zunanji minister. Datum novega kroga pogajanj še ni določen. Pred njim si nameravata strani izmenjati osnutka sporazuma in nato določiti, kdaj in kje se spet srečata, je še pojasnil Aragči.
Nove zamisli je že pred začetkom torkovega kroga pogajanj napovedoval uradni Teheran. Dejansko so potem uresničili svoje napovedi, da so pripravljeni sprejeti kompromis glede bogatenja urana v zameno za odpravo gospodarskih sankcij proti državi in sklenitev poslovnih dogovorov z ZDA na področju nafte, plina, rudarstva in letalstva. Aragči je namreč ameriškima pogajalcema poslal sporočilo, da je Iran pripravljen za največ tri leta prekiniti bogatitev urana. Del zalog visoko obogatenega urana (teh je za dobrih 400 kilogramov) pa bi bil pripravljen prenesti v tujino. Po poročanju Wall Street Journala so omenjali Rusijo, ki je v minulih tednih obnovila svojo ponudbo izpred nekaj let, da bi skladiščila iranski visoko obogateni uran.
Streli na žalujoče
Pogajanja so potekala na 40 dan žalovanja za ubitimi protestniki v Iranu, ko so iranske varnostne sile ter paravojaške milice basidži v dveh nočeh postrelile več tisoč demonstrantov. Sredi pogajanj je proti ZDA še enkrat zahrumel vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej. Da se poskuša pogajati z vnaprej določenim izidom, ni dobro, je ocenjeval. Seveda tudi Hamenej na simbolični dan spominjanja na mrtve ni mogel mimo žrtev januarskih demonstracij. Vrhovni voditelj jih je razdelil v tri skupine – pripadnike varnostnih sil, mimoidoče in zavedene ljudi, ki jih je opisal kot mučenike. S tem je hotel narediti jasno ločnico med domnevnimi voditelji protestov in množicami ljudi.
Tako glede števila žrtev kot razlogov, zakaj so se protesti stopnjevali, še naprej obstajajo različne razlage. Tudi različne komemoracije kažejo na globoke delitve v iranski družbi. Ob tem se je spomin na ubite v najmanj enem mestu, v Abdananu v zahodni provinci Ilam, sodeč po posnetkih sprevrgel v streljanje varnostnih sil na žalujoče. Simbolni dan je v številnih regijah minil s povečano prisotnostjo varnostnih sil na ulicah.
Hamenejeva molitev
Čeprav je ajatola Hamenej ob koncu svojega govora izrekel molitev za ubite mučenike, je bilo glavno sporočilo njegovega nastopa usmerjeno proti ZDA. »Ameriški predsednik je v eni od svojih nedavnih izjav dejal, da Amerika že 47 let ne more odpraviti islamske republike. O tem se je potožil lastnemu narodu. To je dobro priznanje. Sam pravim: tudi vi tega ne boste mogli storiti,« je Hamenej sporočil Trumpu, potem ko je ta dejal, da bi bila sprememba režima v Teheranu najboljša stvar, kar se lahko zgodi.
S sporočili, podobnimi Hamenejevemu, so se oglasile tudi druge institucije islamske republike. Svet za usklajevanje širjenja islama in iranska revolucionarna garda sta januarske proteste opisovala kot hibridno operacijo, ki je bila zasnovana v tujini pri sovražnikih Irana. Ugotavljali so, da naj bi tuji elementi poskušali izkoristiti legitimno nezadovoljstvo javnosti s pomočjo terorističnih agentov, a so zaroto uspešno preprečili. Cilj zarote, tako so ocenili pri iranski revolucionarni gardi, je bil ustvariti organizirano zmedo in nestabilnost, da bi utrli pot tuji agresiji in razpadu države. Režim je tudi s temi sporočili vabil ljudi, naj se udeležijo komemoracij za ubitimi protestniki in pripadniki varnostnih sil.
