Iran je Združenim državam Amerike ponudil načrt, ki bi lahko končal večmesečno vojno in v sedmih dneh pripeljal do ponovnega odprtja strateško ključne Hormuške ožine. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob robu zasedanja generalne skupščine ZN v New Yorku potrdil, da je bil predlog posredovan Washingtonu prek katarskih diplomatov.
Ponudba je poskus oživitve junijskega memoranduma o soglasju, ki je po kratkem premirju propadel zaradi obojestranskega nadaljevanja vojaških spopadov, poroča britanski BBC. Uspeh dogovora je zdaj po Aragčijevih besedah izključno v rokah ameriške administracije. »Če bodo izpolnjeni nujni pogoji, se lahko ožina odpre in normalen pomorski promet vzpostavi v sedmih dneh,« je pojasnil.
Pozitivni duh
Kljub optimizmu Teherana pa v Washingtonu ostajajo zadržani. Neimenovani ameriški uradnik je za omenjeni medij dejal, da pogovori prek posrednikov sicer potekajo v pozitivnem duhu, vendar se ZDA z dogovorom ne mudi, saj trdno nadzorujejo območje okoli Hormuške ožine.
Ameriški predsednik Donald Trump pa se, po drugi strani, pred novembrskimi kongresnimi volitvami sooča z vse večjim pritiskom, naj umiri razmere. V nedavnem govoru v OZN je sicer zagrozil z uničenjem islamske republike, če dogovor ne bo dosežen, toda hkrati je nakazal, da bi lahko bil sporazum sklenjen kmalu po ameriških volitvah.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je v ločenem pogovoru z novinarji poudaril iransko pripravljenost na umiritev razmer. Zagotovil je, da bo Teheran v primeru dogovora nemudoma omogočil vstop inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo. »Če ZDA pristanejo na že dogovorjeni okvir, se lahko vse vrne v prejšnje stanje,« je dejal Pezeškian in ostro zavrnil obtožbe zahoda, češ da Iran skrivaj razvija jedrsko orožje.
Stari sporazum
Temelj novih pogajanj ostaja, kot se zdi, sporazum s 14 točkami, ki je bil potrjen 18. junija in pri katerem je posredoval Pakistan. Sporazum je med drugim predvidel konec vojaških operacij na vseh frontah, odpravo ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč in delno sprostitev sankcij proti Teheranu.
V zameno se je Iran zavezal, da nikoli ne bo razvil jedrskega orožja in da bo zagotovil varno plovbo komercialnih plovil. Kljub temu je dogovor poleti hitro propadel.
ZDA so obnovile napade na iranske cilje in ohranile pomorsko blokado, ki hromi iransko gospodarstvo, Iran pa je nadaljeval z napadi na ladje, ki so brez njegovega dovoljenja poskušale prečkati ožino.
Medtem ko pomorski podatki kažejo, da ožino kljub konfliktu dnevno prepluje nekaj manj kot 20 ladij, se kriza širi na druga območja. Jemenski hutijevci, ki uživajo podporo Irana, so znatno okrepili napade na savdsko naftno infrastrukturo in ladijski promet v Rdečem morju. Skupina je nedavno zavzela strateško pomembno pristanišče Moka, ki nadzoruje ožino Bab Al Mandab – še eno ključno točko za globalni ladijski promet.
Savdska Arabija, ki je po navedbah medijev že zaprosila Trumpa za neposredno vojaško pomoč, redno prestreza balistične rakete in drone, izstreljene iz Jemna.