Iranska revolucionarna gardna sila (IRGC) je objavila nove posnetke enega od svojih podzemnih raketnih kompleksov. Objekt sta si ogledala načelnik generalštaba iranskih oboroženih sil generalmajor Ali Abdollahi in poveljnik letalsko-vesoljskih sil revolucionarne garde brigadni general Sejed Madžid Musavi.
Posnetki prikazujejo obsežne zaloge balističnih in manevrirnih raket ter vozila za njihov prevoz in izstreljevanje. Razkritje prihaja v času ponovnega zaostrovanja napetosti z ZDA. Iran obenem trdi, da vse več proizvodnje raket seli v podzemne objekte, kjer je bolje zaščitena pred letalskimi napadi.
Med raketami tudi fatah in hajbar šekan
Po navedbah vojaškega portala Military Watch Magazine je na posnetkih mogoče prepoznati več balističnih raket srednjega dosega, med njimi sisteme fatah in hajbar šekan.
Raketa fatah-1, ki jo je Iran predstavil leta 2023, naj bi po trditvah Teherana dosegala hipersonične hitrosti in med letom spreminjala smer. Iran trdi, da jo je prvič uporabil v boju junija 2025 med napadi na Izrael.
Analitiki, ki so pregledali nove posnetke, opozarjajo tudi na prikaz različnih bojnih glav, med njimi manevrirnih povratnih bojnih glav. Te lahko med spuščanjem proti cilju spreminjajo smer leta in tako otežijo delo sistemom zračne obrambe. Njihova učinkovitost je sicer odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od natančnosti vodenja in zmogljivosti prestreznikov.
V kompleksu so vidna tudi mobilna izstrelitvena vozila, ki iranskim silam omogočajo premikanje raketnih sistemov in otežujejo njihovo odkrivanje ter uničenje pred izstrelitvijo.
Podzemna omrežja kot zaščita pred letalskimi napadi
Iran podzemno raketno infrastrukturo gradi že več desetletij. Vojaški objekti, ki jih iranske oblasti pogosto imenujejo raketna mesta, lahko vključujejo skladiščne rove, transportne povezave in infrastrukturo za pripravo ter izstreljevanje raket.
Njihova podzemna lega in utrjena konstrukcija otežujeta uničenje z običajnimi letalskimi napadi. Dodatno zaščito zagotavljajo razpršeni in utrjeni vhodi ter prezračevalni sistemi.
Težavnost uničevanja iranske raketne infrastrukture naj bi potrjevali tudi podatki ameriških obveščevalnih služb, ki jih je maja objavil časnik New York Times. Po navedbah virov naj bi Iran po treh mesecih intenzivnih spopadov ohranil približno 70 odstotkov svojih raketnih zalog.
Poleg tega naj bi ponovno vzpostavil operativni dostop do 30 od 33 raketnih objektov na območju Hormuške ožine, kar pomeni približno 91 odstotkov. Dostop naj bi obnovil tudi do približno 90 odstotkov podzemnih skladišč in izstrelitvenih položajev.
Podatki kažejo na težave ameriških sil pri trajnem onesposabljanju iranske raketne infrastrukture. Podzemni kompleksi namreč Iranu omogočajo, da del svojega orožja ohrani tudi po obsežnih napadih in nadaljuje raketne operacije, še navaja Military Watch.
