Luksuzna križarka MV Hondius, ki je svojo pot začela na jugu Argentine, bo na Kanarske otoke predvidoma prispela v nedeljo. Tam bodo vsi potniki in posadka izkrcani. Španski državljani bodo zadržani v karanteni, drugi pa se bodo vrnili v svoje države v skladu z ustreznimi zdravstvenimi protokoli, ki naj bi preprečili nove okužbe.
Kako so se okužili ljudje na križarki?
Okužba na ladji Hondius se je najverjetneje začela z nizozemskim parom, ki je pred vkrcanjem več mesecev potoval po Andih. Kot so povedali predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), sta obiskala tudi območja, kjer živijo podgane, za katere je znano, da širijo andski hantavirus. Oba sta med umrlimi zaradi virusa, pri čemer je bil moški prva žrtev.
Ladja je pot, ki naj bi vključevala postanek na Antarktiki in odročnih otokih v južnem Atlantskem oceanu, začela na skrajnem jugu Argentine 1. aprila. Sedemdesetletni Nizozemec je nekaj dni kasneje začel kazati znake bolezni in 11. aprila umrl. Čeprav posadka ni mogla ugotoviti vzroka smrti, so ocenili, da ne gre za nalezljivo bolezen, in niso uvedli posebnih ukrepov, kot bi bila karantena. Ladja je nadaljevala pot in po postanku na odročnem otoku Tristan da Cunha 24. aprila pristala na bolj znani Sveti Heleni. Tu so z ladje izkrcali truplo umrlega moškega, ladjo pa je zapustila tudi njegova žena in še nekaj več kot 20 ljudi.
Vdova umrlega, ki je prav tako imela simptome, je nato z letalom odpotovala v Južno Afriko. Od tam se je nameravala vrniti domov. Ko je bila dva dni kasneje na letališču v Johannesburgu, se ji je stanje močno poslabšalo. Potem ko se je že vkrcala na letalo, so jo pospremili nazaj v letališko zgradbo, kjer je kmalu zatem umrla. Stiki bolne Nizozemke po tem, ko je zapustila križarko Hondius, a se še vedno ni vedelo, da gre za okužbo s hantavirusom, so povzročili tudi največ skrbi glede širjenja bolezni. Tako je včeraj precej pozornosti pritegnila bolezen ene izmed stevardes na letalu v Johannesburgu, a so preiskave pokazale, da ni okužena s hantavirusom. Na ladji Hondius, ki je nadaljevala križarjenje po programu, je medtem zbolel še en moški. Ker se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, so ga evakuirali najprej na odročni otok Ascension, nato pa v Južno Afriko.
Medtem se je bolezen še naprej širila med potniki na ladji. Na poti proti Zelenortskim otokom je zbolela še nemška državljanka in zaradi bolezni umrla na krovu 2. maja ter je bila s tem tretja in za zdaj zadnja smrtna žrtev. Istega dne so v bolnišnici v Južni Afriki pri moškem, ki je bil z ladje evakuiran slab teden prej, končno pravilno ugotovili okužbo s hantavirusom. Potem ko so južnoafriški zdravniki potrdili okužbo pri bolnem moškem, so opravili obdukcijo tudi na ženski, ki je umrla na letališču v Johannesburgu. Rezultate so dobili 4. maja, kar je več kot en teden po njeni smrti. Glede na te informacije je Svetovna zdravstvena organizacija še isti dan razglasila izbruh hantavirusa na križarki, s čimer je zgodba prišla tudi v svetovne medije.
Ladja Hondius je naslednji dan prispela do Zelenortskih otokov, kjer pa ji oblasti zaradi bolezni na krovu niso dovolile pristati. Na ladjo so sicer prišli zdravniki, vendar oblasti kljub temu, da sta medtem hudo zbolela še dva člana posadke, niso dovolile, da bi se kdor koli izkrcal. Šele naslednji dan so bili z ladje evakuirani trije ljudje in takoj prepeljani v bolnišnice na Nizozemskem in v Švici. Pri enem izmed evakuiranih okužbe niso potrdili. Potem ko Zelenortski otoki ladji še vedno niso dovolili pristanka, ji je pristanek dovolila Španija na svojih Kanarskih otokih, kamor zdaj potuje, na krovu pa ni ljudi, pri katerih bi bile potrjene okužbe.
Kaj je hantavirus?
Hantavirusi so razmeroma redka skupina patogenov. Prenašajo jih glodavci, širijo pa se običajno prek iztrebkov, urina in sline. Med vsemi različicami je andski hantavirus edina, pri kateri prihaja do prenosa okužbe med ljudmi. Bolezen ni zelo nalezljiva in do okužb praviloma prihaja med osebami, ki so v tesnem ali daljšem medsebojnem stiku, kar po izjavah WTO velja tudi za vse doslej potrjene primere na križarki Hondius. Posebna težava pri širjenju hantavirusa in specifično andskega seva je dolga inkubacijska doba.
Za hantaviruse zaradi njihove redkosti ni specifičnih cepiv ali zdravil. Zdravljenje je osredotočeno predvsem na lajšanje simptomov. Smrtnost se med različicami virusa močno razlikuje. Pri bolj pogostih sevih hantavirusa, ki so razširjeni v Evropi in Aziji, je smrtnost relativno nizka (nekaj odstotkov), pri nekaterih različicah, ki se pojavljajo v Južni Ameriki, pa se s smrtjo konča skoraj polovica primerov. Simptomi se lahko pojavijo šele po osmih tednih.
V Južni Ameriki, predvsem na območju Andov, potrdijo od 150 do 300 primerov okužb na leto. Število okužb je letos nekoliko višje, kar pripisujejo povečanju populacije glodavcev v Argentini in Čilu. Argentina že skoraj eno leto ugotavlja povečano število okužb s hantavirusom. Od junija lani so potrdili 102 primera okužbe in 32 smrti, a so v teh številkah zajeti različni sevi. V provinci Tierra del Fuego na skrajnem jugu Argentine, kjer se je par vkrcal na ladjo, v zadnjem času niso zabeležili nobenega primera. x