Dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk je bil pričakovan, potem ko sta denarno politiko nedavno zaostrili tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) in Evropska centralna banka (ECB). Za dvig je glasovalo sedem od devetih članov odbora japonske centralne banke.
Pritisk na centralne bankirje, naj še dodatno zaostrijo denarno politiko, se je v zadnjem času povečal. Na trgih vlada pričakovanje, da bo skok cen nafte, ki ga je povzročil konflikt na Bližnjem vzhod, še naprej poganjal inflacijo.
"Glede na to, da se osnovna inflacija po indeksu cen življenjskih potrebščin (CPI) približuje dvema odstotkoma in da so finančne razmere spodbujevalne, bo banka še naprej zviševala referenčno obrestno mero," je na svoji spletni strani navedla japonska centralna banka Bank of Japan.
Centralni bankirji pozorno spremljajo tudi gibanje japonskega jena, ki je julija v primerjavi z dolarjem padel na najnižjo raven v zadnjih 40 letih, kar je sprožilo zgodovinsko skupno intervencijo ZDA in Japonske na deviznih trgih. Nizka vrednost jena povzroča zvišanje cen uvoženega blaga, kar posledično pomeni dodaten pritisk na rast inflacije.
Danes objavljeni uradni podatki so sicer pokazali, da se je inflacija v preteklem mesecu nekoliko upočasnila.
Osnovna inflacija, ki ne zajema cen hrane, se je v avgustu znižala z julijskih 1,8 odstotka na 1,7 odstotka, vendar ostaja blizu omenjenega dvoodstotnega cilja japonske centralne banke.
K rahlemu padcu inflacije so prispevali podporni ukrepi Tokia pri cenah bencina in električne energije.