Desni populistični voditelji že vrsto let s svojimi nastopi brišejo meje med resničnostjo, propagando in celo satiro. Ko širijo propagando, trdijo, da gre za resnico. Ko z izjavami razburjajo, pravijo, da je šlo zgolj za satiro. Ko jih nekdo poskuša prijeti za besedo, pa se izgovarjajo na spremenjene okoliščine – podobno kot novoizvoljeni predsednik državnega zbora Zoran Stevanović.
Včasih vendarle naletijo na mejo, ko izgovori ne zaležejo več niti pri lastni volilni bazi. To se je zgodilo Donaldu Trumpu. Z objavo slike, ustvarjene z umetno inteligenco, na kateri je upodobljen kot Jezusu podoben odrešenik, je sprožil val ogorčenja v ameriških konservativnih in verskih krogih. Pritisk je bil tako velik, da je objavo pozneje izbrisal.
Nezrelo bogokletje
Riley Gaines, konservativna komentatorka, je na omrežju X izrazila zmedo: »Ne morem razumeti, zakaj bi to objavil. Ali išče odziv? Ali dejansko tako misli? V obeh primerih veljata dve stvari: 1) malo ponižnosti bi mu koristilo, 2) Boga se ne zasmehuje.«
Podobnega mnenja je bila tudi konservativna vplivnica Isabel Brown, ki je poudarila, da gre za »globoko nerazumevanje ameriškega ljudstva«, medtem ko je kongresnica Marjorie Taylor Greene, nekoč goreča Trumpova podpornica, zapisala, da »to popolnoma obsoja in moli proti temu«.
Trumpov odgovor na kritike je poskušal relativizirati objavo. Na vprašanje o sliki je zanikal, da gre za versko upodobitev: »To ni bila upodobitev, to sem bil jaz. Mislili smo, da sem jaz kot zdravnik, ki ozdravlja ljudi. In jaz res ozdravljam ljudi. Ljudem pomagam, da se počutijo veliko bolje.«
Tudi to kaže na zelo zanimivo samopodobo ameriškega predsednika. Njegov zakon One Big Beautiful Bill Act bo v naslednjem desetletju namreč zmanjšal državno porabo za zdravstveno zavarovanje oseb z nizkimi prihodki (Medicaid) za 900 milijard dolarjev. To bo neposredno prizadelo milijone najrevnejših Američanov ter tudi otroške bolnišnice.
Vojna besed z Vatikanom
Trumpova objava je na večji odpor med lastno bazo verjetno naletela tudi zaradi neugodnega trenutka. Ameriškemu predsedniku zaradi vojne z Iranom pada podpora v javnomnenjskih raziskavah. Njegova prelomljena obljuba, da ne bo začenjal novih vojn, pa je razklala gibanje MAGA. Hkrati se je Trump pred objavo sporne slike zapletel še v spor s papežem Leonom XIV., prvim papežem, rojenim v ZDA.
Papež je kritiziral ameriško zunanjo politiko in njeno iluzijo vsemogočnosti. Njegove besede so Trumpa spodbudile k seriji žalitev, v katerih je graditelja mostov in voditelja vere, ki kot svoje osrednje vodilo razume odpuščanje in ljubezen do bližnjega, označil za popustljivega do kriminala in ga obtožil, da se prilagaja radikalni levici.
»Ne bojim se Trumpove administracije, niti tega, da bi na glas oznanjal evangeljsko sporočilo, saj verjamem, da sem zato tukaj jaz in da je zato tukaj Cerkev,« se je odzval papež Leon XIV. Njegovo stališče so podprli ameriški škofje in celo nekateri evropski desničarski politiki, kot je Matteo Salvini, ki so napade na papeža označili za neinteligentne. Trump je v ponedeljek dodal, da se ne namerava opravičiti papežu, saj da se nima za kaj opravičiti.
V spor s papežem se je vmešal celo Trumpov podpredsednik. »Vsekakor menim, da bi bilo v nekaterih primerih bolje, da se Vatikan drži moralnih vprašanj in pusti, da predsednik Združenih držav oblikuje ameriško javno politiko,« je za televizijo Fox News dejal J. D. Vance, ki se je v katoliško vero spreobrnil kot odrasel. Ob tem je tudi sam poskušal relativizirati pomen objavljene slike: »Mislim, da je predsednik to objavil kot šalo in jo seveda umaknil, ker je spoznal, da veliko ljudi ne razume njegovega humorja.«