"Za jesen predlagam najobsežnejši seznam sankcij od začetka vojne. (...) Ko bodo sankcije sprejete, se bo skupno število sankcioniranih ruskih subjektov povečalo za tretjino," je za omenjeni časnik povedala Kallasova.
Ob tem je obsodila vse pogostejše ruske raketne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in ocenila, da je za končanje vojne treba okrepiti pritisk na Moskvo, poročajo tuje tiskovne agencije.
EU je od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 sprejela 21 svežnjev sankcij proti Rusiji. Zadnjega je sprejela konec julija, ta je med drugim posegel v ruski finančni in energetski sektor. Sankcije so doslej zajele okoli 3000 posameznikov in subjektov, po navedbah Kallasove pa so Rusiji odvzele že več kot tisoč milijard evrov.
Seznam sankcioniranih subjektov je že zdaj precej obsežen, kriteriji za uvrstitev pa ohlapni. Nekateri ruski poslovneži, uvrščeni na seznam sankcioniranih oseb, so sicer z omejenim uspehom že izpodbijali zamrznitev premoženja na evropskih sodiščih. Najvidnejši med njimi je verjetno Petr Aven, ki je bil v preteklosti solastnik ene večjih ruskih bank, Alfa Bank, na seznam sankcioniranih oseb pa je bil uvrščen že februarja 2022, torej takoj po ruski invaziji na Ukrajino. Leta 2024 je Sodišče EU ugotovilo, da je bila njegova uvrstitev med sankcionirane osebe neutemeljena, čemur nekatere evropske države nasprotujejo na sodiščih, zaradi česar je primer še odprt.