Da ima hrvaška vojska težave z zdravljenjem nabornikov, ki med osnovnim usposabljanjem resneje zbolijo, je pokazal primer mladega nabornika iz Pulja.
Med služenjem vojaškega roka je zbolel za hujšo obliko gnojne angine. Ko mu v vojašnici v Slunju niso znali več pomagati, so njegovo zdravljenje prepustili družini.
“Sin je zbolel med usposabljanjem v Slunju. V ambulanti so ga zdravili, kolikor so lahko in v pogojih, ki jih imajo. Ko pa niso več vedeli, kaj storiti, so poklicali mene, naj pridem ponj in ga odpeljem v Pulj,” pripoveduje mati mladega nabornika.
Mati dodaja, da so sina kljub visoki vročini pustili čakati pred vojašnico.
“Nisem otroka poslala v vrtec, da bi me klicali 250 kilometrov daleč v Slunj, ko dobi vročino. Vojska mi je vzela otroka, da ga usposobi za boj, in zdaj je pripravljen, bog ne daj, na vojno. Ko pa zboli, potem vojska kliče mamico,” pravi Puljčanka, katere identiteta je znana uredništvu.
Zdravljenje doma in hitra vrnitev
Po odhodu iz vojašnice so mladeniča v civilni bolnišnici temeljito pregledali, postavili diagnozo in določili terapijo. Na srečo je hitro okreval.
Nato se je vrnil v vojašnico in uspešno končal osnovno usposabljanje kot eden izmed 800 nabornikov prve generacije novih vojaških obveznikov.
Težave so se začele aprila, ko se je dva dni zapored javljal v vojaško ambulanto zaradi bolečin po telesu in visoke temperature.
Dobil je protibolečinsko injekcijo, zdravilo za zniževanje temperature in zdravilo proti kašlju. Ker se stanje ni izboljšalo, je tretji dan znova poiskal pomoč.
Zaradi suma na pljučnico so mu svetovali nadaljnje zdravljenje doma.
Mati kritizira ravnanje vojske
Iz vojašnice v Slunju so poklicali njegovo mater, naj pride ponj in mu omogoči zdravljenje pri osebnem zdravniku.
Ko je družina končno prispela v Slunj, so bolnega nabornika našli samega pred vhodom v vojašnico, z visoko vročino.
“Ne posegam v način zdravljenja v ambulanti in tega ne izpodbijam. Moja pripomba se nanaša na njihovo ravnanje – zakaj ga niso z vojaškim vozilom odpeljali v najbližjo bolnišnico v Karlovcu?” se sprašuje mati.
Po njenem mnenju bi moral obstajati jasen protokol za takšne primere. “Ali res niso računali na to, da lahko nekdo med usposabljanjem resneje zboli?” dodaja.
Ministrstvo: Zdravstvena oskrba je zagotovljena
Na hrvaškem obrambnem ministrstvu so odgovorili, da je postopek za takšne primere določen.
Pojasnili so, da imajo naborniki zagotovljeno zdravstveno oskrbo in da je zdravnik na voljo 24 ur na dan.
“V primeru težje bolezni osebo odpeljejo v najbližjo zdravstveno ustanovo,” so zapisali.
Dodali so še, da starše nabornikov, ki živijo bližje kraju usposabljanja, včasih pokličejo, da pridejo ponje, medtem ko tistim, ki živijo daleč ali nimajo prevoza, zagotovijo vojaški prevoz domov.
Vendar mati trdi, da se v primeru njenega sina to ni zgodilo.
Povedala je tudi, da je med usposabljanjem prišlo do poškodbe drugega vojaka, ki so ga z vojaškim vozilom odpeljali v Karlovec na pregled.
“Zelo neresno ravnanje”
“Res je neodgovorno, da nabornika pošljejo domov oziroma kličejo starše, da ga odpeljejo na zdravljenje,” pravi mati.
Dodaja, da nimajo vsi starši možnosti zapustiti službe ali organizirati dolge poti.
“To so odrasli fantje, stari 19 ali 20 let. Ne kliče se mame z drugega konca Hrvaške, da ga pelje k zdravniku,” poudarja.
Po njenem mnenju je očitno minil čas, ko so ljudje zaupali vojaškemu zdravstvenemu sistemu.
Spor tudi glede bolniškega lista
Po ozdravitvi se je nabornik vrnil v Slunj, nato pa je sledilo novo presenečenje.
Sin je poklical mater in ji povedal, da morajo v vojašnico poslati papirnato potrdilo osebne zdravnice o bolniški odsotnosti.
“Rekel mi je, da v vojski ne morejo videti elektronskega bolniškega lista in da ga moramo poslati priporočeno po pošti. To danes praktično ne obstaja več,” pravi mati.
“Vojska je del države, namenjena je obrambi države, a očitno ne more dostopati do državnega sistema in preveriti bolniškega lista, kar lahko vsak delodajalec,” zaključuje.
Na ministrstvu odgovarjajo, da vojaški zdravnik pri nabornikih nima enakega statusa kot izbrani zdravnik pri redno zaposlenih pripadnikih vojske, zato elektronski dostop do bolniških evidenc ni mogoč na enak način.