Maroško vlado bo namreč sestavljala 50-letna Fatima Zahra El Mansuri, nekdanja županja Marakeša. Je šele druga ženska na čelu vlade v arabskem svetu po Najli Bouden v Tuniziji v letih 2021–2023.
Kralj Mohamed VI. je svojo odločitev sporočil po nedavnih volitvah, kjer je največ glasov dobila Stranka za pristnost in sodobnost (PAM). Fatima Zahra El Mansuri pa je članica njenega kolektivnega vodstva.
Premierka ima veliko političnih izkušenj in je tudi odraščala v družini, povezani s politiko. Oče je bil veleposlanik, paša (predstavnik državne oblasti) v Marakešu in tudi predsednik odvetniške zbornice. Šla je po njegovi poti in študirala pravo v Maroku, Franciji in New Yorku ter bila nepremičninska odvetnica, dokler se ni leta 2008 podala v politiko z vstopom v stranko PAM. Že leto kasneje je kot prva ženska v zgodovini prevzela županski položaj v milijonskem Marakešu, četrtem največjem maroškem mestu.
Leta 2011 je bila izvoljena v maroški parlament. Po prejšnjih volitvah leta 2021 pa jo je kralj imenoval na položaj ministrice za državno in urbano načrtovanje ter stanovanjsko in mestno politiko.
Priprave na svetovno prvenstvo v nogometu
Zdaj jo čaka sestavljanje vlade, saj njena stranka nima večine v precej razdrobljenem 395-članskem parlamentu. Mandat vlade traja pet let, to pa pomeni, da bo pod njo v državi potekalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu leta 2030, ki ga bodo skupaj gostili Španija, Maroko in Portugalska. To pomeni milijardna vlaganja v infrastrukturo. V Casablanci denimo že gradijo stadion s 115.000 sedeži z upanjem, da bi morda gostil celo finale, čeprav naj bi ta načeloma pripadel Španiji. »Dobro vemo, da bo to pomemben čas in da bodo pričakovanja Maročanov takrat posebej visoka, zlasti mladih,« je dejala Fatima Zahra El Mansuri. Med kampanjo je obljubljala boj proti visokim življenjskim stroškom in povečevanje kupne moči, ustvarjanje delovnih mest ter višje plače.
Maroko je sicer ustavna monarhija in večina politične moči je v rokah kralja. Mohamed VI. je na oblasti že 27 let. Bil je torej tudi v času arabske pomladi, ki se je začela 2011, a v tej državi ni bila tako viharna kot drugod. Ena od zahtev protestnikov pa je bila ustavna reforma glede imenovanja premierja, ki se je deloma zgodila. Prej je kralj lahko imenoval kogar koli, zdaj mora nekoga iz zmagovalne stranke in morda je tudi to odprlo vrata Fatimi Zahri El Mansuri na čelo vlade 37-milijonske države.
