Možnosti za novo srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una so vse manjše. Kimova vplivna sestra Kim Yo Jong je v sredo zavrnila možnost nadaljnjih pogovorov z Washingtonom in ameriško politiko označila za sovražno do Severne Koreje.
Njena izjava je sledila obtožbam ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, da je Severna Koreja izvedla obsežno krajo kriptovalut, vredno več kot šest milijard dolarjev. Washington je medtem uvedel nov sveženj sankcij proti Pjongjangu.
Kim Yo Jong je navedbe FBI o vdoru v kriptomenjalnico Binance označila za dokaz ameriške sovražne politike. Poudarila je, da Severna Koreja v takšnih okoliščinah ne vidi razloga za nova pogajanja.
Tri srečanja brez konkretnega dogovora
Trump in Kim sta se v njegovem prvem predsedniškem mandatu srečala trikrat. Prvič junija 2018 v Singapurju, drugič februarja 2019 v Hanoju in tretjič junija istega leta na demilitariziranem območju na meji med Severno in Južno Korejo. Takrat je Trump kot prvi aktualni ameriški predsednik stopil na severnokorejska tla, poroča korejska novičarska agencija Yonhap.
Čeprav so bila srečanja zgodovinska, niso prinesla konkretnega dogovora o jedrski razorožitvi Severne Koreje.
Trump je avgusta letos znova izrazil željo po srečanju s Kimom in poudaril, da se dobro razumeta. Kot možna priložnost se je omenjalo novembrsko srečanje voditeljev držav azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v kitajskem Shenzhenu. Vendar Severna Koreja na ameriško pobudo ni konkretno odgovorila.
Kim ima danes drugačne zaveznike in več jedrskega orožja
Pomemben razlog za spremenjen odnos Pjongjanga je tudi drugačen mednarodni položaj države. Severna Koreja je v zadnjih letih okrepila sodelovanje z Rusijo in Kitajsko, zato je manj diplomatsko in gospodarsko osamljena kot v času Trumpovega prvega mandata.
Zlasti pomembno je sodelovanje z Moskvo. Pjongjang je Rusiji dobavljal strelivo in po navedbah ameriških medijev v vojno proti Ukrajini poslal približno 12.000 vojakov. V zameno naj bi prejemal denar in vojaško tehnologijo, čeprav obseg ruske pomoči ni v celoti znan, pa piše Washington Post.
Spremenile so se tudi severnokorejske jedrske zmogljivosti. Po ocenah Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) je imela država ob prvem Trumpovem srečanju s Kimom približno 10 do 20 jedrskih konic, danes pa naj bi jih imela okoli 60. Razvila je tudi medcelinske balistične rakete, ki lahko dosežejo celinski del ZDA.
Pogajanja so še mogoča, vendar pod Kimovimi pogoji
Severnokorejsko vodstvo možnosti dialoga z ZDA ni dokončno izključilo. Kim Yo Jong je poudarila, da je pogovor lahko ena od poti do miru, vendar mora Washington najprej opustiti politiko, ki jo Pjongjang razume kot sovražno.
To med drugim vključuje ameriško vojaško sodelovanje z Južno Korejo, zahteve po jedrski razorožitvi Severne Koreje in ameriške obtožbe o kibernetskih napadih.
Analitik Jeremy Chan iz svetovalne skupine Eurasia Group ocenjuje, da bi bilo za Pjongjang neumno zavrniti priložnost za pogajanja, če bi lahko iz Trumpove želje po srečanju iztržil pomembne politične in gospodarske koncesije. Vendar po njegovi oceni do srečanja še ta mesec verjetno ne bo prišlo, poroča Reuters.
