Revija The Economist je poročala, da se ob tem v ukrajinski delegaciji pojavljajo razpoke. Ena skupina na čelu z vodjo kabineta predsednika Zelenskega Kirilom Budanovom naj bi se zavzemala za hiter dogovor z Rusijo pod taktirko ZDA zaradi bojazni, da se bo možnost za kompromis kmalu zaprla. Druga na čelu z bivšim vodjo kabineta Andrijem Jermakom, ki je moral oditi zaradi korupcijskega škandala, pa naj naj bi bila precej bolj zadržana do dogovora.
Zanimivo je tudi, da je Rusija na čelo svoje delegacije spet postavila svetovalca predsednika Putina Vladimirja Medinskega, ki je v preteklosti zagovarjal zelo ostra stališča in po navedbah ukrajinskih predstavnikov pridigal o zgodovini. To naj bi otežilo pogajanja. Na prvih dveh krogih pogovorov v Abu Dabiju je rusko delegacijo vodil vodja vojaške obveščevalne službe GRU Igor Kostjukov. Njegovega namestnika v GRU Vladimirja Aleksejeva so pred desetimi dnevi hudo ranili v Moskvi. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in napovedala posledice, v Kijevu pa so odgovornost zanikali.
Tudi o ozemlju
Italijanska La Stampa je poročala, da so tokrat ob pogovorih prisotni tudi visoki predstavniki Nemčije, Francije, Italije in Združenega kraljestva, in sicer na ravni svetovalcev za nacionalno varnost. Ne sicer na samih pogovorih, pač pa naj bi spremljali dogajanje in se v Ženevi sestali s predstavniki Ukrajine in Združenih držav. Ameriško delegacijo vodita Jared Kushner in posebni odposlanec Steve Witkoff, ki sta imela izredno pester dan – pred začetkom pogajanj o Ukrajini sta bila tudi na čelu ameriške delegacije na posrednih pogovorih z Iranom, ki so prav tako potekali v švicarskem mestu ob jezeru. Po poročanju Guardiana so pogajanja Rusije in Ukrajine v Ženevo preselili na vztrajanje Združenih držav.
Prvi dan pogajanj je potekal za tesno zaprtimi vrati. Vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov je dejal, da se bodo osredotočili na varnostna in humanitarna vprašanja. Pred tem so napovedali, da bo pogovor tekel tudi o ozemlju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer pred dnevi dejal, da so pogajanja daleč od zaključka. Tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio je dejal, da je sicer dobra novica ta, da so blizu dogovora pri velikem številu vprašanj, slaba pa ta, da so daleč pri najtežjih.
Med slednjimi je največje že omenjeno ozemlje, saj za zdaj ni na vidiku kompromisa med rusko zahtevo po celotnem Donbasu, tudi delu pod nadzorom ukrajinske vojske, kar v Kijevu zavračajo. Veliko vprašanje ostajajo tudi varnostna jamstva Ukrajini. Zelenski je v minulih dneh dejal, da hočejo najmanj dvajsetletna jamstva Združenih držav, preden bi lahko »dostojanstveno« podpisali sporazum. Nejasno tudi ostaja, kako bi nadzirali prekinitev ognja ter kdo vse, pa tudi usoda jedrske elektrarne Zaporižija.
Uspehi Ukrajine
zaradi Elona Muska
Ukrajina medtem poroča o nekaterih uspehih na terenu. Od prejšnje srede do nedelje naj bi osvobodili toliko ozemlja, kot ga je Rusija zasedla v vsem decembru. Glavni razlog za to je odločitev Elona Muska oziroma njegovega podjetja, da ruski vojski v Ukrajini onemogoči nepooblaščeni dostop do satelitskega interneta Starlink z deaktivacijo terminalov. S tem so močno okrnili njeno sposobnost napadov in obrambe z brezpilotnimi letalniki, zato je ukrajinska vojska lažje prešla v napad.
Fronta med vojskama namreč ni več klasična črta jarkov in obstreljevanja z relativne bližine, pač pa sta si vojski zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo brezpilotniki, daleč narazen. Vmes je tako imenovana cona ubijanja, kjer je zelo težko preživeti oziroma to zahteva veliko spretnosti skrivanja pred brezpilotniki, ki prežijo v zraku in tudi na tleh v zasedi.
