Po neuradnih informacijah Reutersa je kitajski državni naftni velikan PetroChina odpovedal za oktober predviden izvoz določenih pošiljk bencina in letalskega goriva.
Da bi lahko bil oktobrski izvoz naftnih derivatov nižji zaradi trenutno najnižjih zalog bencina in dizelskega goriva na Kitajskem v zadnjih sedmih letih, pa je prejšnji teden sporočilo svetovalno podjetje GL Consulting. "Ker je domača ponudba že sedaj relativno omejena, notranje povpraševanje pa se krepi, bodo rafinerije verjetno dale prednost domačemu trgu," so navedli.
Odločitev za omejitve pri izvozu naftnih derivatov je druga v zadnjega pol leta. Kitajska vlada je ta ukrep uvedla marca, potem ko je vojna med ZDA in Iranom povzročila motnje v dobavi surove nafte z Bližnjega vzhoda. Omejitve so nato julija sprostili, zaradi česar so lahko domače rafinerije znova vzpostavile izvoz naftnih derivatov na tuje trge.
V avgustu so tako kitajske rafinerije izvozile 6,01 milijona ton naftnih derivatov, kar je 12,7 odstotka več kot pred letom dni.
Po ocenah analitikov bi lahko odločitev Kitajske glede vnovične vzpostavitve omejitev pri izvozu naftnih derivatov prispevala k dodatni zaostritvi razmer na svetovnem trgu goriv, ki se še vedno sooča z motnjami v dobavi.
V zadnjem tednu je sicer trge pretresla tudi napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne uvedbe prepovedi izvoza dizelskega goriva iz ZDA. V Ameriki namreč zaradi vojne na Bližnjem vzhodu še naprej naraščajo cene naftnih derivatov, zaradi česar bi lahko republikanska stranka na novembrskih vmesnih volitvah izgubila prevlado v ameriškem kongresu. Zaradi morebitne uvedbe prepovedi izvoza dizelskega goriva je zaskrbljena predvsem evropska komisija.
Tako kot ZDA se tudi Evropa od začetka vojne med ZDA in Iranom konec februarja sooča z visokimi cenami goriv, vendar je precej bolj odvisna od uvoza. Uvoz dizelskega goriva iz ZDA v EU je avgusta predstavljal 50 odstotkov celotnega uvoza dizla v države članice EU.