Poudariti je treba, da nova pristojbina ni enaka trievrski carini, ki se za pošiljke majhne vrednosti uporablja že od julija. Gre za ločeno administrativno pristojbino za obdelavo paketov, katere točni znesek bo določila evropska komisija. Med pogajanji se je omenjal znesek dveh evrov, države članice pa naj bi jo začele zaračunavati najpozneje 1. novembra 2026.
Namen nove dajatve je kritje vse večjih stroškov carinskih služb, ki so v zadnjih letih zasute z milijardami majhnih paketov, naročenih prek platform, kot sta Shein in Temu.
Po podatkih evropske komisije je samo v letu 2025 v EU prispelo 5,9 milijarde izdelkov majhne vrednosti, poslanih neposredno potrošnikom, pri čemer jih je kar okoli 90 odstotkov izviralo iz Kitajske.
Platforme postajajo uvozniki
Ena najpomembnejših novosti je, da bodo imele spletne platforme in trgovci, ki blago iz držav zunaj EU pošiljajo neposredno evropskim kupcem, odslej precej večjo odgovornost.
Takšne platforme se bodo obravnavale kot uvozniki. To pomeni, da bodo morale carinskim službam zagotavljati potrebne podatke, poravnavati carinske in druge predpisane dajatve oziroma jamčiti zanje ter zagotoviti, da izdelki ustrezajo predpisom EU.
Podatke o prodaji bodo morale oddati takoj po opravljeni transakciji, kar bo carinskim organom omogočilo oceno tveganja, še preden blago sploh prispe na mejo Unije. S tem se del bremena, ki je doslej slonel na posameznih kupcih, prenaša na platforme in trgovce.
Da bi preprečili izogibanje obveznostim prek fiktivnih družb, bodo morale imeti platforme sedež v EU ali pa jih mora zastopati pravni subjekt iz Unije s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Strožje kazni
Pristojbina za obdelavo se bo zaračunavala za vsak izdelek, kupljen v spletni trgovini zunaj EU in poslan neposredno potrošniku, njen znesek pa se bo spreminjal vsaki dve leti.
Reforma predvideva tudi nižjo pristojbino za določene pošiljke, ki se v EU uvažajo v večjih, združenih količinah (na primer prek skladišč znotraj Unije), s čimer želijo trgovce spodbuditi k opustitvi posamičnega pošiljanja iz tretjih držav.
Podjetjem, ki bodo sistematično kršila evropska pravila, grozijo visoke denarne kazni v višini od enega do šest odstotkov celotne vrednosti blaga, uvoženega v EU v prejšnjih 12 mesecih, carinske službe pa jim lahko tudi začasno ali trajno odvzamejo status zaupanja vrednega subjekta.