Kot kažejo ankete, je 55-letni Edouard Philippe, nekdanji premier in desnosredinski župan atlantskega pristanišča Le Havre, edini, ki lahko na predsedniških volitvah aprila 2027 premaga skrajno desnega kandidata. To bi lahko bil 30-letni Jordan Bardella, če 57-letna Marine Le Pen ne bo kandidirala. Philippe je v letih 2017–2020 vodil vlado, predsednik Emmanuel Macron pa ga je odstavil, ker je z dobrim reševanjem zdravstvene krize v času covida postal veliko bolj priljubljen od njega.
Zdaj je še naprej priljubljen tudi zato, ker se izogiba občutljivim temam, kot sta priseljevanje in vprašanje pokojninske reforme, ob sedanjem velikanskem proračunskem primanjkljaju. Francoskim podjetjem pa obljublja odpravo birokratskih ovir in manjše davčne obremenitve. Veliko pozornost namenja tudi boju proti kriminalu, zlasti proti tihotapljenju in preprodajanju drog.
Retailleau je blizu skrajni desnici
Philippe, ki se redko pojavlja na spletu, pravi, da se namerava v prvem krogu opreti predvsem na konservativne volilce. Zaveda se, da je v francoski družbi prisotna polarizacija na desno in levo, tako da bi s preveč sredinsko politiko lahko ostal brez podpore. Preden je leta 2017 postal Macronov premier, je bil sicer član tradicionalno desne stranke Republikanci. Sedanji voditelj te stranke Bruno Retailleau je prav tako predsedniški kandidat in Philippa poskuša prehiteti po desni tudi s pridobivanjem volilcev skrajne desnice. Podobno kot Le Penova, ki ji ankete že v prvem krogu napovedujejo kar 36 odstotkov glasov, hoče namreč Retailleau priseljevanje strogo omejiti, v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Philippe pričakuje, da bo v prvem krogu, ko naj bi bil po anketah drugi, dobil glasove tudi tistih, ki nočejo, da se v drugem krogu za vselitev v Elizejsko palačo pomerita kandidata obeh skrajnih polov. Politični analitiki namreč ne izključujejo možnosti, da bosta po prvem krogu na prvih dveh mestih proruska in evroskeptična populista: kandidat(ka) skrajne desnice Bardella (Le Penova) in 74-letni karizmatični kandidat radikalne levice Jean-Luc Mélenchon. Do tega lahko pride zlasti v primeru, če bo radikalno desni Retailleau proevropskemu Philippu odvzel glasove na desnici in mu tako preprečil uvrstitev v drugi krog.
Nastop Le Penove vprašljiv
Sedanji predsednik Emmanuel Macron ne sme še tretjič kandidirati. Kot on so tudi vsi iz vladajoče garniture, med drugim Philippe, ožigosani kot zagovorniki bogatašev. Macronove vlade, tudi ko je bil premier Philippe, so namreč zniževale davke bogatim in podjetjem, potem ko jim je predsednik François Hollande leta 2012 zvišal davke, kar je povzročilo beg kapitala iz Francije.
Tokrat Marine Le Pen zaradi sodniške prepovedi – potem ko je bila obsojena zaradi zlorabe evropskega denarja, namenjenega asistentom evropskih poslancev – verjetno ne bo smela kandidirati. Kot kandidat skrajne desnice jo bo najbrž zamenjal komaj 30-letni Jordan Bardella, ki se v zadnjih tednih pojavlja v medijih v družbi 22-letne princese iz veje burbonske dinastije, do leta 1860 vladajoče v Kraljestvu dveh Sicilij.
Bo Mélenchon spet pri 20 odstotkih?
Po pričakovanju je 74-letni Mélenchon še četrtič predsedniški kandidat. Ima možnosti, da se uvrsti v drugi krog, ker se lahko opre na že precej izdelano in izkušeno volilno mašinerijo. Spomnimo naj, da je leta 2017 na predsedniških volitvah dobil 19,6 odstotka glasov in je le za slabi dve odstotni točki zamudil drugi krog, za toliko je namreč zaostal za drugouvrščeno Le Penovo. Leta 2022 je na enakih volitvah potrdil, da je edini pomemben predsedniški kandidat na levici: dobil je 20,3 odstotka glasov, kar je slabe tri odstotke manj kot drugouvrščena Le Penova. Za zdaj sicer ankete pripisujejo Mélenchonu le 12 odstotkov podpore in boj za nehvaležno tretje mesto v prvem krogu. Vendar vedno začne volilni boj z zelo majhno podpore, ki pa se potem zlasti ob televizijskih soočenjih povečuje, ker je odličen govornik.