Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sinočnjem televizijskem nagovoru Francozom obžaloval, da je v sredo padla vlada Michela Barnierja. »Skrajna desnica in skrajna levica sta se povezali v antirepublikansko fronto,« je rekel. Skrajno desni Nacionalni zbor, ki je hotel biti stranka reda, je obtožil, da je izbral kaos. »Mislijo samo na predsedniške volitve in prizadevajo si, da bi bile predčasne,« je dejal. Pri tem je mislil na voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen in voditelja radikalne levice Jean-Luca Mélenchona, ki sta bila zelo uspešna na zadnjih dveh predsedniških volitvah.

Poskus pomiritve javnosti

Na vse več pozivov, naj odstopi, med drugim iz Mélenchonove Nepokorjene Francije, odgovarja: »Mandat, ki ste mi ga demokratično zaupali (leta 2022), je mandat petih let in opravil ga bom do konca.« Obljubil pa je, da bo v prihodnjih dneh imenoval novega premierja. Ker je zaradi nezaupnice Francija ostala brez proračuna za prihodnje leto, je Macron obljubil poseben zakon v prvi polovici decembra, ki bo »omogočil kontinuiteto javnih storitev in življenja naše države« v letu 2025. Tudi če bo že decembra nastopila nova vlada, ji namreč gotovo ne bo uspelo pred 31. decembrom sprejeti proračuna.

S svojim televizijskim nastopom je Macron poskušal pomiriti Francoze in predvsem finančne trge, potem ko je Francija ostala brez vlade in tudi brez proračuna. Sicer je vse bolj nepriljubljen in kritiziran, zlasti zaradi neodgovorne razpustitve skupščine in razpisa predčasnih parlamentarnih volitev junija letos.

Novi premier iz političnega centra?

Najbrž bo novi premier bolj sredinski politik. Menda se je danes o tem Macron že posvetoval s svojimi sodelavci. Gotovo ne bo popustil levici (Nepokorjeni Franciji, socialistom, Zelenim in komunistom), ki zahteva, naj končno »prizna izide parlamentarnih volitev« in imenuje mandatarja iz njihovih vrst.

»Nasprotujemo temu, da bi bil premier iz levice,« pa je danes na televiziji Cnews izjavila skrajna desničarka Le Penova, potem ko je v sredo skupaj s svojimi 140 poslanci podprla nezaupnico levice. Dejala je, da je njena stranka Nacionalni zbor (dejansko je mislila samo sebe) v zadnjih tednih »drugače kot levica« delovala »konstruktivno in racionalno«. Izrazila je pripravljenost na sodelovanje s prihodnjo vlado. Znova pa je zahtevala uvedbo proporcionalnega sistema na parlamentarnih volitvah.

Vse več pooblastil vršilcev dolžnosti

Po nezaupnici, ki je bila izglasovana s 331 poslanci (od 577) v sredo zvečer, je premier Michel Barnier danes dopoldne Macronu dal odstopno izjavo. »Do imenovanja nove vlade bo opravljal tekoče posle,« je pisalo v sporočilu Elizejske palače. Vlada Gabriela Attala jih je sicer po porazu na julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah poleti opravljala dva meseca, menda zaradi olimpijskih iger.

Ustavni pravniki ugotavljajo, da se vladi, ki je odstopila, a še opravlja tekoče posle, povečujejo pristojnosti, čim več časa poteče od njenega odstopa. In če vlada Michela Barnierja ne bo zamenjana do 31. decembra, je mogoče, da bo v skupščini (namesto proračuna, ki bi ga lahko sprejela le nova vlada) dala na glasovanje posebni zakon, ki bi omogočil plače v javnem sektorju prihodnje leto vse do sprejetja proračuna.