Podobno kot Mario Draghi, nekdanji guverner Evropske centralne banke in italijanski premier, zdaj tudi francoski predsednik Emmanuel Macron poziva k skupnemu zadolževanju EU. Samo na tak način bi se EU lahko, kot pravi Macron, zoperstavila »kitajskemu cunamiju« s poceni (a tudi vse bolj kakovostnimi) izdelki. Draghi predlaga, da se zbere 800 milijard evrov, Macron pa 1200 milijard evrov. Gre za nekaj podobnega, kot je bil sklad za okrevanje po covidu, le da bi bil tokrat, kot meni Macron, denar namenjen predvsem zelenemu prehodu in razvijanju umetne inteligence (v katero bodo samo letos Amazon, Google, Meta in Microsoft investirali 500 milijard evrov).
Toda Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo, nasprotuje takšnemu skupnemu zadolževanju. Prav nemška avtomobilska industrija, ki bo uspešna le z vključitvijo v zeleni prehod in z razvojem umetne inteligence, pa je zdaj v Evropi zaradi kitajske konkurence najbolj ogrožena.
Skupaj z vsemi podizvajalci, ki jih je tudi pri nas veliko, daje avtomobilska industrija največ zaposlitev v Evropi, kar 13 milijonov v EU. Spomnimo, da je prav kitajska konkurenca pred desetletji pokopala evropske tekstilne tovarne, tovarne igrač in številne jeklarne, pred desetletjem pa povsem evropske proizvajalce sončnih celic. Zdaj bi se lahko podobno zgodilo z avtomobilsko industrijo. Če je pred pandemijo Kitajska uvozila več avtomobilov, kot jih je izvozila, danes njene tovarne proizvedejo že 40 odstotkov vseh novih avtomobilov na svetu. Kitajska je predvsem v veliki prednosti pred EU na področju električnih avtomobilov, ker najbolj na svetu obvladuje izdelavo baterij. Proizvede jih kar 80 odstotkov in 66 odstotkov vseh novih električnih avtomobilov na svetu.
In če je še pred nekaj leti Kitajska za svoje tovarne kupovala stroje od Nemčije, ji zdaj prodaja stroje, ki so nujna oprema v proizvodnji. Tako ima Nemčija zdaj vse večji primanjkljaj v zunanji trgovini s Kitajsko.
Marsikje, kjer je Evropa mislila, da je prva, jo je prehitela Kitajska. To velja na številnih področjih z visoko tehnologijo. Med drugim so Kitajci v zadnjih letih prehiteli Evropo na področju gradnje jedrskih elektrarn. Samo še vprašanje časa je tudi, kdaj bodo evropski Airbus začeli ogrožati kitajski izdelovalci potniških letal.
Trenutno kitajska industrijska proizvodnja predstavlja že tretjino svetovne. Če se bo tako nadaljevalo, bo sredi 21. stoletja dosegla že polovico. Toda tuji trgi se vse bolj zapirajo in v naslednjih letih bo najbrž tudi EU, ki je po zviševanju ameriških carin postala daleč najpomembnejši tuji trg za kitajske izdelke, zviševala carine. Pravzaprav je to že začela, ko je uvedla carine na jeklo, subvencije za električne avtomobile in za vsak paket Temuja določila carino dva evra. Še vedno pa je Evropa precej odprta in dostopna za kitajske izdelke.
Orban na široko odpira vrata Kitajcem
Kitajska je nevaren komercialni nasprotnik EU tudi zato, ker njene naložbe marsikje v EU sprejemajo z odprtimi rokami. V prvi vrsti madžarska vlada Viktorja Orbana z velikimi ugodnostmi na široko odpira vrata kitajskemu kapitalu, tako da se tudi zato oddaljuje od EU. Naša severovzhodna soseda ima tudi zato največ kitajskih priseljencev v Evropi. Veliko kitajskih družin je v zadnjih letih prišlo na Madžarsko, ker starši delajo na primer za Huawei ali Byd, ki v tej naši sosedi odpirata svoji tovarni. Velika kitajska skupnost je predvsem v Budimpešti, kjer se pojavljajo šole z dvojnim učnim jezikom, kitajskim in madžarskim. Tudi vse več Madžarov vpisuje svoje otroke na te šole, saj so prepričani, da jim bodo tako zagotovili lepo kariero. Kitajska namreč za mnoge Madžare predstavlja prihodnost. Mnogi Madžari trdijo, da bo v svetu in tudi v Evropi kitajščina kmalu postala pomembnejša od angleščine. Zgovoren je tudi podatek, da je kar 44 letov med Budimpešto in kitajskimi mesti na teden. Kmalu pa naj bi bilo teh letov že 77 na teden, vsaj takšen je dogovor med vladama.
Vsekakor je na obeh straneh, v Pekingu in Budimpešti, močna želja in volja po tesnih vezeh. Kitajci so zelo zadovoljni na Madžarskem, kjer so naleteli na ugodne pogoje za naložbe, kot so nizki davki in odsotnost strogih okoljevarstvenih zahtev. V zadnjih petih letih je tako Kitajska investirala že 16 milijard evrov v Madžarsko. V Debrecenu, 200 kilometrov zahodno od Budimpešte, bo letos začela obratovati največja evropska tovarna baterij za električne avtomobile, sicer v lasti kitajskega podjetja Catl. V Segedinu, na jugu Madžarske, pa bo letos proizvodnjo zagnal Byd, ki je lani postal največji proizvajalec električnih avtomobilov in tako prehitel Teslo. Madžarska bo torej v Evropi postala prva v proizvodnji električnih avtomobilov in baterij zanje. Zasluga kitajskih investitorjev in inženirjev je tudi hitra železnica med Budimpešto in Beogradom, na kateri bo vlak s hitrostjo 160 kilometrov na uro začel voziti čez nekaj tednov.