Oktober se začenja z nenavadno milimi temperaturami; v nekaterih državah se te dni živo srebro povzpne do približno 25 stopinj. Po deževnem in spremenljivem vremenu, ki ga mnogi povezujejo z jesenjo, vse skupaj deluje skoraj kot teden zamujenega poletja.
Vendar pa, poudarjajo na spletnem EuroNews, je po starem kmečkem izročilu prav to lepo vreme razlog za zaskrbljenost: »Če je oktober topel in lep, sledi ostra zima.«
Če temu verjamemo, bi morali že iskati šal, rokavice in lopato za sneg. Prijetnejši ko je oktober, ostrejša naj bi bila zima, ki sledi. Toda ali to res drži?
Je topel oktober res opozorilni znak?
Kmečka pravila so nekoč služila kot nekakšen vremenski koledar. Še preden so bili na voljo sateliti, vremenski baloni in računalniški modeli, so ljudje skozi generacije opazovali potek letnih časov. Iz pridobljenih izkušenj so nastale rime, ki so si jih ljudje zlahka zapomnili in so jim služile kot vodilo pri kmetovanju ter v vsakdanjem življenju.
Težava je v tem, da je nekaj, kar se skozi desetletja zdi verjetno, daleč od zanesljive povezave. Zato se je ob omembi oktobra in zime, ki sledi, vredno ozreti v preteklost – zgodovina namreč ponuja precej izjemen primer, ki takšno domnevo ovrže.
Ko se je kmečko pravilo izkazalo za povsem napačno
Jesen leta 2006 je bila v Nemčiji na primer izjemno topla. Kdor se je takrat zanašal na staro pravilo, bi se pripravil na silno mrzlo zimo. Zgodilo se je ravno nasprotno: zima 2006/07 je bila v Nemčiji najtoplejša, odkar so leta 1901 začeli redno beležiti vremenske podatke. Nemška meteorološka služba (DWD) je takrat izračunala povprečno temperaturo 4,3 stopinje Celzija – kar je bilo 4,1 stopinje nad dolgoletnim povprečjem. Dolgotrajnega obdobja zmrzali ni bilo.
Tudi december 2006 je bil izjemno mil, januar pa je prinesel nov temperaturni rekord. Staro pravilo je tako napovedalo enega najslabših možnih scenarijev.
Zakaj oktober ne določa januarja
Meritve kažejo, da trenutni vtis o »poletno obarvani jeseni« ni zgolj subjektiven. Po podatkih nemške meteorološke službe je povprečna temperatura v Nemčiji septembra 2026 znašala 15,9 stopinje Celzija, kar je 2,6 stopinje nad dolgoročnim povprečjem. Tudi količina padavin je bila precej pod običajno ravnjo.
30. septembra so na območju Zgornjega Porenja namerili 31 stopinj, na severu dežele Baden pa 29 stopinj. Prvega oktobra so temperature na Bavarskem in Saškem dosegle 25 stopinj, v Berlinu in Brandenburgu pa od 23 do 25 stopinj. Vendar to ne pomeni, da bo takšno vreme vztrajalo ves oktober. Pričakuje se, da se bo vremenska slika v prihodnjih dneh spremenila in se bodo temperature spustile.
Vreme v Nemčiji krojijo obsežni zračni tokovi. V zimskih mesecih igrajo pomembno vlogo dejavniki, kot so razporeditev zračnega tlaka nad Atlantikom, tako imenovana severnoatlantska oscilacija in spremembe v arktičnem ozračju. Na razporeditev hladnih zračnih mas lahko vpliva tudi polarni vrtinec.
Zato je izdelava natančnih vremenskih napovedi za več mesecev vnaprej težavna tudi ob uporabi sodobnih modelov. Bolj ko gledamo v prihodnost, manj gre za natančno napovedovanje vremena za določen dan, temveč bolj za verjetnosti in možne scenarije razvoja dogodkov.
El niño in njegov vpliv
Napoved za zimo 2026/27 ostaja zanimiva zaradi enega dejavnika: pojava el niño. Ta podnebni pojav v tropskem delu Tihega oceana se trenutno razvija z nenavadno močjo. Po podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) obstaja več kot 90-odstotna verjetnost, da bo jeseni in pozimi 2026/27 nastopil zelo močan pojav el niño.
NOAA za obdobje od oktobra do decembra ocenjuje, da obstaja 75-odstotna verjetnost, da bo intenzivnost pojava presegla vse dosedanje dogodke zaradi el niña po letu 1950.
El niño vpliva na svetovni podnebni sistem, vendar se njegovi učinki od regije do regije močno razlikujejo in so odvisni od drugih atmosferskih razmer. NOAA poudarja, da pojav določenih vplivov ni zagotovljen.
Bo torej vendarle snežilo?
Hladna zima seveda ni izključena. Tudi po zelo mili jeseni lahko januarja ali februarja nastopijo zimske razmere. Vendar pa staro kmečko pravilo – del ljudskega izročila iz časov pred sateliti – ne ponuja zanesljive napovedi. Kdor torej pričakuje ledeno mrzlo zimo zgolj zato, ker se temperature v začetku oktobra povzpnejo na 20 ali 25 stopinj, je lahko brez skrbi. Topel oktober ni meteorološki odštevalnik do zmrzali.