Predstavljajte si velik potniški ladijski promet ob strmi norveški gori. Namesto da bi ladja plula okoli nje po odprtem morju, jo kapitan usmeri naravnost proti velikanski odprtini v skali. Plovilo vstopi v goro, izgine v njeni notranjosti in po skoraj dveh kilometrih znova pripluje na dnevno svetlobo na drugi strani polotoka.
Prvi na svetu
Kot piše Guardian, naj bi prizor, ki spominja na znanstvenofantastični film, čez nekaj let postal resničnost na zahodni obali Norveške. Tam pripravljajo gradnjo prvega velikega ladijskega predora na svetu, inženirskega podviga, kakršnega doslej še niso izvedli v takšnem obsegu.
Projekt z imenom Stad Ship Tunnel predvideva izkop velikanskega prehoda skozi polotok Stadlandet, na območju, kjer se norveška obala srečuje z enim najbolj razburkanih delov severnega Atlantika. Glavni namen je rešiti težavo, ki norveške pomorščake pesti že stoletja.
Norveška je za projekt odobrila približno 805 milijonov evrov. Načrti so bili več let predmet političnih sporov, vlada pa je v nekem trenutku zaradi previsokih stroškov gradnjo celo ustavila. Po večmesečnih pogajanjih in pritisku parlamentarne opozicije je projekt sredi letošnjega leta vendarle znova dobil zeleno luč.
Predor velikanskih razsežnosti
Kot poroča Guardian, so predvidene dimenzije predora izjemne. Sam predor bo dolg 1700 metrov, celotna gradbena ureditev skupaj z dostopnimi deli pa bo obsegala približno 2200 metrov. Višina od dna plovnega kanala do stropa bo znašala 50 metrov, od tega bo 33 metrov nad morsko gladino. Odprtina bo široka 36 metrov, kar bo omogočalo prehod ladij velikosti tistih, ki plujejo na znanih norveških obalnih linijah Hurtigruten in Kystruten.
Predor ne bo namenjen največjim potniškim ladjam za križarjenja in tankerjem, temveč predvsem srednje velikim potniškim, tovornim in ribiškim ladjam.
Gradbena dela bodo izjemno obsežna. Po ocenah norveške obalne uprave bodo morali odstraniti približno tri milijone kubičnih metrov trdne kamnine. Po miniranju in drobljenju bo to pomenilo približno 5,4 milijona kubičnih metrov materiala oziroma toliko, kolikor bi ga lahko prepeljalo okoli 750.000 tovornjakov.
Čeprav ladijski kanali in manjši predori obstajajo že stoletja, doslej še niso zgradili prehoda, ki bi bil namenjen plovilom takšnih dimenzij. Norveški inženirji bodo zato morali razviti posebne gradbene in varnostne rešitve, od zagotavljanja stabilnosti velikanskega oboka do urejanja prometa znotraj predora.
Eno najnevarnejših območij norveške obale
Vzrok za nenavadni projekt se skriva v geografskih značilnostih območja. Polotok Stadlandet na zahodni norveški obali sega globoko v odprto morje, kjer se srečujejo močni vetrovi, oceanski valovi in morski tokovi. Zaradi tega so razmere za plovbo izjemno zahtevne.
Morsko območje Stadhavet že stoletja velja za eno najnevarnejših ob norveški obali. Nevihte so lahko zelo silovite, visoki valovi pa pogosto onemogočajo varno plovbo. Nevarnosti so poznali že v času Vikingov. Po zgodovinskih zapisih in lokalnem izročilu so pomorščaki v preteklosti včasih manjše ladje raje potegnili na kopno in jih prepeljali čez polotok, kot da bi tvegali plovbo ob izpostavljeni obali.
Danes so ladje seveda precej večje in tehnološko naprednejše, vendar vremenske razmere še vedno predstavljajo resno težavo. Tovorne in potniške ladje morajo pogosto čakati, da se morje umiri. To povzroča zamude, povečuje stroške prevoza in porabo goriva.
Posebej prizadeti so ribiška industrija, ribogojstvo in pomorski tovorni promet. Norveška je ena največjih svetovnih proizvajalk in izvoznic lososa, velik del njenega gospodarstva pa je odvisen od zanesljivega pomorskega prevoza.
Predor bi ladjam omogočil, da se izognejo najnevarnejšemu delu odprtega morja. S tem bi zmanjšali možnost pomorskih nesreč in zagotovili bolj predvidljive čase prevoza. Mirnejša plovba bi bila pomembna tudi pri prevozu nekaterih vrst tovora, zlasti živih rib na specializiranih ladjah. Manj valovanja pomeni manj stresa za živali in manjše tveganje poškodb občutljivega tovora.
Vlada je želela projekt ustaviti
Čeprav se projekt na prvi pogled zdi velik dosežek norveškega inženirstva, je njegova izvedba sprožila ostre politične razprave. Zamisel o izkopu predora skozi polotok Stadlandet je stara približno 150 let. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja so izdelali več kot 20 študij izvedljivosti, vendar so projekt zaradi finančnih in tehničnih vprašanj nenehno prelagali.
Norveški parlament je leta 2021 odobril njegovo izvedbo, takrat ocenjena vrednost pa je znašala 4,1 milijarde norveških kron. Stroški so nato postopoma naraščali. Po prilagoditvah in novih ocenah so leta 2025 dosegli skoraj 9,6 milijarde kron.
Za norveško vlado je bil to previsok znesek. Premier Jonas Gahr Støre in njegova vlada sta ocenila, da tako velike naložbe ni mogoče upravičiti s pričakovanimi koristmi. Zato so projekt ustavili v predlogu proračuna za leto 2026, a so ga letos obudili.