Vendar pa vlada zaradi nasprotovanja predsednika Sergia Mattarelle ni odobrila podelitve policijskih pooblastil vojakom, kot je bilo pričakovati, poročajo italijanski mediji.
"Protestiranje je pravica, uničevanje naših mest pa ni," je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X po seji vlade, poudarila predsednica italijanske vlade.
Kot je pojasnila, je vlada med drugim odobrila ukrepe, ki omogočajo lažje pridržanje mladoletnikov, uvajajo globe za njihove starše za morebitno škodo ter uvajajo kaznivo dejanje nasilne udeležbe na demonstracijah. "Kdor razbija, bo plačal. In če razbijajo mladoletniki, bodo plačali njihovi starši," je dejala.
Za nasilna dejanja na javnih prireditvah, v katerih sodeluje vsaj pet oseb, ki uporabljajo palice ali druge nevarne predmete in s tem povzročajo konkretno nevarnost za ljudi, so po novem predvidene zaporne kazni od dveh do petih let, je povedala Meloni.
Predvidene so strožje kazni, če so storilci zamaskirani ali če izvajajo napade na prometno infrastrukturo, energetske objekte in druge objekte javne oskrbe. Za ustanavljanje skupin za izvrševanje nasilnih dejanj ali organiziranje nasilnih demonstracij s pomočjo digitalnih komunikacijskih sredstev je po novem predvidena zaporna kazen od štiri do dvanajst let.
Vlada v Rimu je izredne ukrepe za zajezitev nemirov sprejela, potem ko so proteste proti draginji v Milanu in več drugih mestih minuli konec tedna zaznamovali spopadi s policijo, izgredi, vandalizem, plenjenje in ropanje trgovin. Skupine mladih, med katerimi so bili mnogi zamaskirani, so vdirale v trgovine in razbijale izložbe. V policiste so metali kamenje, steklenice in pirotehniko, uničevali so avtomobile in avtobusna postajališča, zažigali smetnjake ter povzročali škodo na restavracijah in kavarnah.
Policija je v Milanu zaradi izgredov začasno pridržala okoli 270 oseb, med katerimi je bilo 220 mladoletnikov in kakih 50 tujcev. Skupno so nato aretirali 32 oseb. Poškodovanih je bilo 14 policistov. Povzročeno škodo ocenjujejo na več kot pol milijona evrov. Do izgredov je prišlo tudi v Torinu, Bologni in Bergamu.
Za ta konec tedna se medtem napovedujejo nove demonstracije. Nekatere trgovine v Milanu v teh dneh že zapirajo izložbe ter poostrujejo varnostne ukrepe.
V ospredju demonstracij v Italiji so zlasti dijaki in študentje, kmetje in prevozniki, ki protestirajo proti vse višjim življenjskim stroškom. Dogajanje spominja na sosednjo Francijo, kjer je okrog pol milijona ljudi v soboto prav tako demonstriralo proti draginji. Podobni protesti potekajo tudi v več drugih evropskih državah.