Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob predstavitvi poročila o problematiki opozoril, da se je svetovna morska gladina leta 2024 zvišala za šest milimetrov, kar je največje letno povečanje doslej. Po ocenah Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) bi se lahko morska gladina tudi v najboljšem možnem scenariju do leta 2100 zvišala za pol metra. "Dvig morske gladine potaplja prihodnost," je dejal Guterres in opozoril, da bi se brez pomembnih ukrepov za prilagajanje in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov tveganja za obalna mesta in skupnosti lahko povečala za desetkrat.
Poudaril je, da največjo ceno podnebne krize pogosto plačujejo države, ki so k njej najmanj prispevale. Guterres je predstavil tri ključna področja ukrepanja - odpravljanje temeljnih vzrokov podnebnih sprememb, zaščito ljudi pred naraščajočo morsko gladino ter zapolnitev pravnih vrzeli. Ob tem je pozval države, naj zagotovijo sredstva za Sklad za odzivanje na izgube in škodo ter poiščejo rešitve za problem dolga najbolj ranljivih držav.
Pozivi k financiranju in znanstvenemu sodelovanju
Predsednik 81. zasedanja Generalne skupščine ZN Halilur Rahman je poudaril, da dvig morske gladine ne pozna državnih meja. Najbolj ogrožene so pogosto države z najmanj sredstvi in najmanjšo sposobnostjo prilagajanja, preseljevanja in obnove, zato so po njegovih besedah naložbe v preprečevanje in pripravljenost med najbolj učinkovitimi. Predstavniki majhnih otoških držav so opozorili, da so njihove skupnosti ogrožene.
Predsednik Palaua Surangel Whipps mlajši je dejal, da podnebna kriza ni posledica ravnanja teh držav, vendar najbolj neposredno ogroža njihov obstoj. Premier Tuvaluja Feleti Penitala Teo je deklaracijo označil za temeljnega pomena za prihodnost svoje države. Udeleženci so poudarili, da sprejetje deklaracije ne sme biti konec, temveč začetek nadaljnjih ukrepov. Premier Zelenortskih otokov Francisco Carvalho je njeno soglasno sprejetje označil za sporočilo upanja in dokaz, da multilateralizem še deluje. Predstavniki več držav so pozvali k več financiranja, izmenjavi podatkov, znanstvenemu sodelovanju in podpori najbolj ranljivim skupnostim.
Nenavadne razmere vse pogostejše
Nizozemska je ponudila svoje znanje na področju upravljanja voda, zaščite obal in varnosti oskrbe s sladko vodo. Velika Britanija je med drugim izpostavila 330 milijonov funtov, namenjenih devetemu polnjenju Globalnega sklada za okolje, Evropska komisija pa je opozorila na nedavno ustanovitev mednarodnega zavezništva OceanEye za opazovanje oceanov, pri katerem je 30 držav obljubilo 250 milijonov dolarjev. Združeni arabski emirati so pozvali k večjemu financiranju ranljivih držav, ne da bi se pri tem povečalo njihovo dolžniško breme, ter spomnili na svojo zavezo v višini 100 milijonov dolarjev za Sklad za izgube in škodo.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je minuli teden opozorila, da postajajo nenavadne razmere z vodnimi viri vse pogostejše. Leta 2025 je bilo po podatkih WMO svetovno rečno stanje med najbolj sušnimi v zadnjih 35 letih, saj je bilo pod običajno ravnjo 36 odstotkov površine svetovnih porečij.