Spopad na Bližnjem vzhodu je omejil pretok nafte in zemeljskega plina skozi Hormuško ožino, s čimer se je svetovna oskrba zmanjšala za približno petino. Ta motnja ni povzročila le skokovite rasti cen goriva, temveč je oklestila tudi zaloge petrokemičnih proizvodov, ki so nujni za izdelavo vsakdanjih predmetov, kot so obutev, oblačila in plastične vrečke, poroča CNN.
Pritisk se zdaj širi na vse dele trga, saj rastejo cene materialov, kot so plastika, guma in poliester. Posledice so za zdaj najočitnejše v Aziji, ki predstavlja več kot polovico svetovne proizvodnje in je močno odvisna od uvoza nafte ter drugih surovin.
Panika v Aziji
V Južni Koreji, kjer državljani panično kupujejo vreče za smeti, je vlada pozvala organizatorje prireditev, naj uporabo predmetov za enkratno uporabo zmanjšajo na minimum. Tajvan je vzpostavil telefonsko linijo za proizvajalce, ki jim zmanjkuje plastike, medtem ko so tamkajšnji pridelovalci riža za lokalne medije izjavili, da bodo morda prisiljeni dvigniti cene, ker ne morejo dobiti vrečk za vakuumiranje.
Kot poroča CNN, je na Japonskem naftna kriza sprožila strah, da bolniki s kroničnim odpovedovanjem ledvic ne bodo mogli prejeti terapije zaradi pomanjkanja plastičnih medicinskih cevk, ki se uporabljajo pri dializi. Hkrati malezijski proizvajalci rokavic opozarjajo, da pomanjkanje naftnih derivatov, potrebnih za izdelavo lateksa, ogroža svetovno oskrbo z medicinskimi rokavicami. »To se zelo zelo hitro preliva na vse: pivo, testenine, čips, igrače, kozmetiko,« je za CNN dejal Dan Martin, vodja poslovanja v podjetju Dezan Shira & Associates.
»Derivati nafte so potrebni tudi za proizvodnjo lepil za obutev in pohištvo, industrijskih maziv za stroje ter topil za barve in čiščenje,« je dodal Martin.
Gospodarska rast pod pritiskom
Motnje na trgu surovin in v proizvodnji krepijo svetovno inflacijo in obremenjujejo gospodarsko rast. Proizvajalci plačujejo več za energijo in surovine, kar zmanjšuje dobičke in zvišuje cene za potrošnike. Naraščajoči stroški goriva ovirajo potovanja in logistiko, medtem ko bi omejene zaloge drugih surovin z Bližnjega vzhoda, kot sta gnojila in helij, lahko privedle do podražitev hrane in elektronike.
Države so začele sproščati zgodovinske količine nafte iz strateških rezerv, da bi ublažile posledice vojne. Vendar pa večji del širše oskrbovalne krize izvira iz pomanjkanja nafte kot ključne surovine za sintetične materiale, za katere imajo proizvajalci znatno manjše zaloge in nimajo ustreznih zamenjav.
Nekatera petrokemična podjetja v Aziji so v zadnjih tednih zmanjšala proizvodnjo, Južna Koreja pa je celo izkoristila prekinitev ameriških sankcij na določene ruske naftne proizvode, da je kupila prvo pošiljko nafte iz Moskve po dolgem času, obenem pa uvedla prepoved izvoza nafte za zaščito domače oskrbe, še navaja CNN.
Rekordne cene plastike
Po podatkih platforme ICIS so se cene plastičnih smol v Aziji od konca februarja zvišale za kar 59 odstotkov in dosegle rekordne vrednosti.
Azija je bila prva regija, ki je občutila posledice, vendar se lahko kriza hitro razširi po svetu. Bližnji vzhod namreč zagotavlja tudi 45 odstotkov svetovnega žvepla, ki se uporaba v gnojilih, 33 odstotkov helija, ki se uporablja pri izdelavi polprevodnikov ter v zdravstvu in letalstvu ter 22 odstotkov amonijaka, ki ga potrebuje kmetijstvo.
»Podobno kot med pandemijo covida šok poteka v fazah – val motenj v oskrbovalnih verigah se pomika proti zahodu,« so prejšnji teden v zapisu strankam navedli analitiki banke J. P. Morgan. Po njihovih ocenah bo glavni izziv v aprilu fizično pomanjkanje surovin.
Nekateri proizvajalci poskušajo stroške zmanjšati s tanjšanjem embalaže ali uporabo alternativnih materialov, kot so papir, steklo in reciklirana plastika. Vendar po pisanju CNN strokovnjaki opozarjajo, da bi prilagoditev proizvodnih linij lahko trajala od šest mesecev do enega leta, reciklirana plastika pa je že zdaj pet- do sedemkrat dražja od tiste, pridobljene iz fosilnih goriv.