Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sporočilu za javnost ICC opredelil kot ustanovo, ki deluje zunaj svojih pristojnosti, in zagrozil, da ga bo Washington postopoma razgradil, če ne bo odpravilo spornih praks. Do ameriškega ukrepa prihaja le nekaj ur po podelitvi Nobelove nagrade za mir nekdanji sodnici ICC Navi Pillay.
Rubio je sporočil, da bodo ZDA prepovedale transakcije s sodiščem s sedežem v Haagu, s čimer želijo omejiti njegova sredstva in sposobnost delovanja, obenem pa izrazil upanje, da bo mogoče sprejeti kompromis.
Ameriško ministrstvo za finance je hkrati izdalo več splošnih dovoljenj, ki omogočajo določene transakcije s sodiščem. Eno od njih velja 180 dni in omogoča nekatere dejavnosti, potrebne za nadaljevanje dela. Druga dovoljenja zajemajo informacijsko tehnologijo, vključno s storitvami v oblaku in programsko opremo, pokojninski načrt zaposlenih ter dejavnosti, povezane z osebami v priporu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Šestmesečno dovoljenje naj bi državam članicam ICC omogočilo čas za pogajanja in iskanje pravnih ter diplomatskih rešitev, ki bi upoštevale ameriške pomisleke. Washington je napovedal, da lahko dovoljenje prilagodi glede na uspešnost teh prizadevanj.
Napad na vladavino prava
"Gre za napad na vladavino prava in same temelje mednarodnega pravnega reda, ki spodkopava preprosto načelo, da nihče ni nad zakonom," je v odzivu na sankcije zapisala predsednica ICC Tomoko Akane. Po njenih besedah gre za poskus ustrahovanja zaposlenih in oviranja delovanja institucije.
"Sodišče bo še naprej v celoti izpolnjevalo svoje naloge, neodvisno in nepristransko ter izključno na podlagi prava in dokazov, v korist neštetih žrtev hudih kaznivih dejanj," navaja izjava, ki 125 članic ICC, med katerimi je tudi Slovenija, poziva, naj se sodišču postavijo v bran. "Usoda ICC je zdaj tudi v rokah držav, ki so ga ustanovile."
Sankcije je označila za trenutek, o katerem bo sodila zgodovina, in navedla, da se bodo prihodnje generacije, predvsem pa žrtve množičnih grozodejstev, spraševale, kako so se odzvali, ko je bila ustanova, ki je bila ustanovljena za njihovo zaščito, napadena.
EU izrazila podporo ICC
Evropska komisija je napovedane sankcije ZDA danes označila za obžalovanja vredne. Dodala je, da je pripravljena sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo sodišče lahko opravljalo svoje delo. Do začetka veljavnosti sankcij je še šest mesecev, zato je po mnenju Bruslja še vedno prostor za dialog.
Evropska komisija je ob tem v sporočilu za javnost poudarila, da je vseskozi zagovornica ICC in da bo s sodiščem še naprej tesno sodelovala, da bi zagotovila njegovo nadaljnje učinkovito delovanje.
Tudi predsednik evropskega sveta Antonio Costa je v odzivu na družbenem omrežju X zapisal, da bo "EU še naprej podpirala ICC in sistem Rimskega statuta s političnimi, diplomatskimi, finančnimi in praktičnimi sredstvi", je zagotovil. Costa je ob tem še poudaril: "Mednarodno pravo je treba braniti. Brez odgovornosti ni trajnega miru."
Nasprotujejo pregoni ameriških in izraelskih državljanov
Vlada Donalda Trumpa nasprotuje pristojnosti sodišča za pregon ameriških državljanov, vojakov in političnih voditeljev, prav tako tudi izraelskih državljanov. ZDA niso pogodbenica Rimskega statuta, na katerem temelji delovanje sodišča, Rubio pa je poudaril, da Američani niso pod njegovo jurisdikcijo.
ZDA so sankcije proti sodišču uvedle na podlagi Trumpovega izvršnega ukaza, s katerim so že uvedle sankcije proti posameznim sodnikom, med drugim junija lani tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler. Po navedbah ameriškega State Departmenta so doslej na podlagi tega ukaza uvedli sankcije proti 17 posameznikom s sodišča.
ICC je bil ustanovljen na podlagi Rimskega statuta, ki je začel veljati leta 2002. Obravnava genocid, zločine proti človečnosti, vojne zločine in zločin agresije, če teh zločinov ne obravnavajo v državah.