Uradni cilj ladje Arconian, dotrajanega plovila za prevoz suhega razsutega tovora pod zastavo Komorov, je bil Libija, ko je aprila izplula iz pristanišča v Freetownu v Sierri Leone. Dejanski cilj so bili Kanarski otoki, kjer bi tovor pretovorili na manjše gliserje in bi ga razvozili po Evropi.

Domnevni organizator prevoza se niti ni trudil skriti 30-tonske pošiljke: 1279 paketov, ovitih v plastiko, je bilo prosto zloženih pod ladijskim krovom. Dragoceno blago je zaščitil drugače: s šestimi oboroženimi moškimi, petimi Nizozemci in enim Surinamcem.

V odsotnosti obsojen na skoraj sto let zapora

Arconian ni prispela na predvideni cilj. Ob obali Zahodne Sahare jo je 1. maja prestregla španska civilna garda in razorožila plačance. Tako ji je uspel največji zaseg kokaina v zgodovini. Vrednost mamila, namenjenega evropskemu trgu, so ocenili na 812 milijonov evrov. Evropski preiskovalci imajo jasno predstavo o tem, kdo je organiziral in koordiniral prevoz: 35-letni Nizozemec Jos Leijdekkers iz premožnega mesta Prinsenbeek, znan tudi pod vzdevkom Bolle Jos.

Z mednarodno tiralico iskani nizozemski kokainski baron Jos Leijdekkers naj bi si v Sierri Leone zagotovil zaščito s poroko s hčerjo Juliusa Maade Bia, predsednika te afriške države

Evropski varnostni organi ga že leta iščejo z mednarodno tiralico. Na Nizozemskem in v Belgiji je bil v odsotnosti obsojen na več kot 90 let zapora zaradi različnih kaznivih dejanj, med drugim zaradi naročila umora. Nizozemsko sodišče mu je lani naložilo tudi plačilo skoraj 97 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Kriminalna mreža ugrabila afriško državo

Preiskovalci vedo tudi, kje se Leijdekkers zadržuje že nekaj let: v Sierri Leone. Januarja 2025 so Nizozemci v Freetown poslali zahtevo za njegovo izročitev. Oblasti so jim odgovorile, da iskane osebe ne poznajo, kar pa preverjeno ne drži. Leijdekkers naj bi namreč tam užival državno zaščito. Predsednik države Julius Maada Bio je njegov tast, saj se je Leijdekkers leta 2024 poročil z njegovo hčerjo Agnes Bio.

Preiskava časnika The Guardian, ki temelji na številnih pogovorih z obveščevalnimi in policijskimi uradniki iz Evrope in Afrike, razkriva, da je nizozemskemu kriminalcu uspelo ustvariti ne le kokainski imperij, temveč tudi nekaj, kar preiskovalci opisujejo kot prvo pravo narkodržavo na svetu. »Kriminalna mreža je ugrabila državo v takšnem obsegu, ki ga doslej še nismo doživeli,« pravi zahodni uradnik.

Prevoz z ladjo Arconian ni bil osamljen primer. Pristanišče v Freetownu ima namreč idealno lego med Južno Ameriko, kjer proizvajajo kokain, in cvetočimi evropskimi trgi. Tamkajšnje pristanišče vodi Yankuba Bio, brat predsednika države. Od leta 2024 je iz njega odplulo vsaj osem tovornih ladij za prevoz razsutega tovora, ki so se na poti proti Libiji za več ur ustavile v bližini Kanarskih otokov. Lani je bilo kokaina na evropskem trgu toliko, da se je njegova veleprodajna cena znižala za polovico.

​Leijdekkers naj bi s temi posli na leto ustvaril več kot 1,6 milijarde evrov dobička. V Sierri Leone je nedotakljiv, svojo avtoriteto uveljavlja s skrajnim nasiljem. Po njegovem ukazu naj bi bilo umorjenih najmanj 14 ljudi. Po zasegu ladje Arconian je izginilo najmanj devet ljudi. Zanesljivi viri trdijo, da so jih še žive razrezali z motorno žago. Izkopali so jamo, trupla prelili s kemikalijami in jih zalili z betonom. Policist, ki je preiskoval eno od ugrabitev, pravi: »Iztrebili so jih, da bi skrili resnico.«

Nizozemsko novinarko obdolžili vohunjenja

Novinarji, ki poskušajo poročati o Leijdekkersu, tvegajo aretacijo. Nizozemsko novinarko Sophie van Leeuwen so lani obtožili vohunjenja in jo za več dni pridržali, preden so jo izpustili. Zbrano elektronsko gradivo so ji izbrisali.

Dogajanje v afriški državi razkriva dvoličnost Zahoda. Deset dni po zasegu ladje Arconian se je predsednik Bio srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nato pa odpotoval v London, kjer je v vlogi predsednika Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) nagovoril občinstvo na Univerzi v Oxfordu.

Sierra Leone naj bi postala ključno vozlišče za tihotapljenje kokaina v Evropo. V središču mreže je Jos Leijdekkers, na Nizozemskem in v Belgiji obsojen na več kot 90 let zapora, ki naj bi kljub mednarodni tiralici užival zaščito predsednikove družine.

Kljub podrobnim informacijam obveščevalnih služb Bruselj še vedno podpira Bia in njegovo vlado. Začrtana finančna pomoč državi presega 460 milijonov evrov. Evropska unija z več kot petimi milijoni evrov podpira tudi krepitev demokracije v Sierri Leone. Julija, po zasegu ladje Arconian, je Bruselj v Freetownu odprl Evropsko trgovinsko zbornico, ki naj bi spodbujala naložbe v državi.

Podobno nenačelni so tudi Združeni narodi. Septembra je Bio na generalni skupščini ZN svetovne voditelje nagovoril z govorom o »ponovni vzpostavitvi zaupanja«. V uradni misiji Sierre Leone pri ZN v New Yorku je bila akreditirana tudi Agnes Bio, Leijdekkersova 32-letna žena.

Maskirana tolpa napadla skladišče

Pritisk na politične odločevalce se stopnjuje, tudi zato, ker se Leijdekkersovo nasilje širi v Evropo. V začetku septembra je več deset oboroženih in zamaskiranih moških napadlo skladišče v Overasseltu, vasi blizu nizozemsko-nemške meje. Leijdekkersova tolpa je ubila varnostnika in hudo poškodovala dva policista. Nizozemski minister za pravosodje David van Weel je že zahteval, naj Bruselj zamrzne razvojno pomoč Freetownu in uvede sankcije proti tistim, ki ščitijo nizozemskega kokainskega barona.

Leijdekkers je pod vse večjim pritiskom tudi svojih kolumbijskih dobaviteljev kokaina, povezanih s kartelom Cali. Po zasegu ladje Arconian so mu zasegli še 12 velikih pošiljk, izgube se kopičijo, veleprodajna cena kokaina v Evropi pa se je zvišala z 12.000 na 22.000 evrov za kilogram.

​Europol je Leijdekkersa uvrstil na vrh seznama najbolj iskanih ubežnikov v Evropi. Za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, ponuja 200.000 evrov nagrade. Leijdekkersov odvetnik je očitke zavrnil kot politično motivirane. »Moja stranka želi, da veste, da so informacije, ki ste jih dobili iz anonimnih virov, popolna neumnost, verjetno podkrepljene s strani nizozemskih oblasti in zato neprimerne za objavo,« je njegove besede povzel The Guardian. 

Priporočamo