Nemški kancler Friedrich Merz je z več ministri že poudaril, da je Nemčija, čeprav ni v neposredni vojni z Rusijo, tarča hibridnih napadov iz Moskve, poroča Euronews.
Po poskusu napada z dronom na letališče Leipzig/Halle je Merz na tiskovni konferenci izjavil, da Rusija kaže pripravljenost na »vse bolj brezobzirne akcije, ki lahko povzročijo resno gmotno škodo in celo človeške žrtve«. Vlada je tokrat prvič neposredno obtožila Rusijo poskusa napada.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino se veliko govori o hibridnem vojskovanju proti partnerskim državam Kijeva, pri čemer velja Nemčija za še posebej izpostavljeno. Kot poroča Euronews, je notranji minister Alexander Dobrindt zato stopnjo ogroženosti dvignil na »visoko«. Hibridne napade je težko odkriti, saj je pogosto nejasno, kdo je zanje odgovoren in ali so posamezni incidenti med seboj povezani.
Kljub vse večji zaskrbljenosti zaradi ruskih hibridnih akcij Moskva ni edina država, ki uporablja takšne metode. Zvezni urad za civilno zaščito in pomoč ob nesrečah (BBK) navaja, da hibridne ukrepe proti Nemčiji usmerjajo tudi Kitajska, Iran in Severna Koreja.
Kako prepoznati hibridno kampanjo
Varnostni strokovnjak Ferdinand Gehringer je za Euronews pojasnil, da »vsak kibernetski napad, dejanje sabotaže ali poskus dezinformiranja ni samodejno del hibridne kampanje«. Poudarja, da je ključna prepoznavna povezava med različnimi ukrepi. Ta lahko vključuje »skupnega akterja, časovno usklajenost, cilje, ponavljajoče se metode ter predvsem skupni strateški cilj«.
Primer je poskus napada z dronom na letališče Leipzig/Halle, kjer so v bližini ukrajinskih tovornih letal antonov odkrili dron z eksplozivom. Ta letala sicer prevažajo tudi vojaško opremo za Ukrajino.
Dobrindt je v izjavi za medije dejal, da domnevajo, da so v imenu ruske obveščevalne službe morda delovali tako imenovani agenti za enkratno uporabo. Na podlagi vzorca napada, uporabljene tehnologije in obveščevalnih podatkov je zvezna vlada zaključila, da za vsem stoji Rusija.
Gehringer je za Euronews še pojasnil, da se v takšnih primerih izvede ocena celotnega položaja. Za potrditev, da so posamezni incidenti del iste operacije, je treba zbrati podatke s področja policije, obveščevalnih služb, oboroženih sil, kibernetske obrambe in zasebnega sektorja. »Povezave je mogoče ugotoviti le s skupno analizo tehničnih sledi, vzorcev delovanja, časovnega zaporedja in dezinformacijskih narativov,« je dodal Gehringer.
Kako se Nemčija brani
Hibridno vojskovanje se najpogosteje odvija pod pragom odprtega oboroženega spopada, njegov cilj pa je izkoristiti šibke točke države, spodkopati zaupanje v državne institucije ter vznemiriti in destabilizirati družbo. Kako se torej država in družba lahko pripravita na tovrstne grožnje?
Samo oboroževanje ni rešitev za prikrite napade, vohunjenje ali dezinformacije, saj se hibridnih napadov v večini primerov ne da odbiti s fizičnimi oziroma kinetičnimi sredstvi. Zvezna vlada od leta 2022 krepi ukrepe proti hibridnim grožnjam, med katerimi sta ustanovitev medresorske delovne skupine za dezinformacije in vzpostavitev postopkov za pripisovanje odgovornosti za napade.
Ob poskusu napada z dronom v Leipzigu se je zvezna vlada odzvala odločno in preudarno, med ukrepi pa so bili zaprtje ruskega generalnega konzulata v Bonnu, zaprtje Ruske hiše v Berlinu, zaostritev nadzorov vstopov in pritisk na rusko »floto v senci«.
Po Gehringerjevem mnenju se obramba začne že pred samim napadom. »Odmakniti se moramo od reaktivnega pristopa in se usmeriti v predvidevanje. Cilj morajo biti zvišanje stroškov za napadalce, otežitev njihovih načrtov in čim zgodnejše odkrivanje mrež,« je povedal za Euronews in dodal, da mora biti njihov cilj odpornost in ne izolacija. Državljani morajo biti sposobni kritično presojati informacije, mediji morajo delovati neodvisno, državna komunikacija pa mora biti hitra, verodostojna in transparentna.