Ženska je utrpela hude poškodbe leve noge, roko pa so ji morali amputirati. Njena družina je sporočila, da so "šokirani in globoko pretreseni" ter da žensko čaka "obsežna in dolgotrajna oskrba, podpora ter rehabilitacija", poroča Deutsche Welle.
Vse glasnejši pozivi k odstrelu
Omenjeni napad ni osamljeni primer. V zvezni državi Novi Južni Wales v zadnjih mesecih opažajo močan porast napadov morskih psov. Januarja so oblasti v roku 48 ur obravnavale štiri incidente. Kot piše Deutsche Welle, je letos v Avstraliji zaradi napadov morskih psov življenje izgubilo že pet ljudi. Vlada se je tako znašla pod vse večjim pritiskom javnosti, znova pa so glasnejši tudi pozivi k načrtnemu odstrelu. Ministrica za kmetijstvo Tara Moriarty, ki je pristojna tudi za okolje, se proti tovrstnim ukrepom ni želela jasno opredeliti. "Ničesar ne izključujemo," je izjavila, kar je zadostovalo za ponovno odpiranje starega vprašanja, ki globoko deli avstralsko družbo: ali je treba morske pse načrtno ubijati, da bi zmanjšali tveganje za kopalce?
Zagovorniki trdijo, da vsak preprečen napad upravičuje tudi najbolj drastične ukrepe. Po drugi strani znanstveniki in naravovarstveniki opozarjajo, da so morski psi živali, ki se nenehno gibljejo, zato bi odstreljene osebke hitro nadomestili drugi. Poudarjajo, da ni jasnih dokazov o tem, da programi odstrela dolgoročno zmanjšujejo število napadov. Izpostavljajo tudi vprašanje zaščite morskih psov, ki jih zaradi njihove ključne vloge v ekosistemu imenujejo varuhi oceanov.
Deutsche Welle navaja, da razpravo dodatno zapleta dejstvo, da je bil napadalec pri plaži Coogee najverjetneje veliki beli morski volk – vrsta, ki je v Avstraliji strogo zaščitena. Premier Novega Južnega Walesa Chris Minns je zato hitro sporočil, da odstrel ne pride v poštev. Razmere pa so drugačne, ko gre za bikovske morske pse (Carcharhinus leucas), ki jih v tej regiji prav tako povezujejo z napadi. V tem primeru Minns morebitnih ukrepov ni želel vnaprej izključiti.
Pomanjkljivost ukrepov
Zvezna država za zaščito kopalcev nameni približno 18,3 milijona evrov na leto. Kljub temu pa zadnji napad odpira neprijetna vprašanja o učinkovitosti tega sistema. Nad plažo Coogee med koncem tedna namreč niso leteli nadzorni droni, razlog za to pa so omejitve letenja v bližini sydneyjskega letališča. Med približno 80 plažami, ki jih nadzorujejo iz zraka, so iz nadzora pogosto izvzete prav tiste, ki ležijo na priletnih poteh letal.
Za Stevena Pearcea, vodjo organizacije Surf Life Saving NSW, ki izvaja program nadzora z droni, ta dogodek kaže na jasne omejitve obstoječega sistema. Poudaril je, da je bila vidljivost na dan napada izjemna. "Voda je bila kristalno čista, brez valov, v morju pa skoraj nikogar. Če bi droni leteli, bi verjetno opazili številne morske živali," je dejal Pearce. Sam meni, da je prav ta tehnologija prihodnost nadzora plaž in da so droni za zgodnje odkrivanje ter opozarjanje kopalcev "bistveno boljši od mrež".
Zakaj morski psi napadejo?
Znanstveniki poudarjajo, da ljudje niso naravni plen morskih psov. Številni napadi so verjetno posledica zmote: gledano iz globine lahko silhuete plavalcev ali srferjev močno spominjajo na tjulnje ali drug plen. Težava je v tem, da lahko že en sam ugriz nekaj metrov dolgega plenilca povzroči smrtno nevarne poškodbe.
Strokovnjaki opozarjajo, da se razmere ob avstralski obali spreminjajo. Toplejše morje in spremenjene migracijske poti bi lahko vodile do pogostejših srečanj med ljudmi in velikimi morskimi plenilci.