Cilj te misije je krožiti okoli Luninih polov in analizirati tamkajšnje naravne vire ter tla. Ne gre torej za pristanek sonde na Luni, medtem ko ZDA za leto 2028 že načrtujejo vrnitev na Luno s človekom, Kitajska pa si je ta cilj bolj ohlapno zastavila za čas nekje do leta 2030.
Vrnitev vzorcev tal prestavljena na leto 2036
Rusija se ponaša s sovjetsko tradicijo velikih vesoljskih uspehov. Prva je v vesolje poslala satelit (Sputnik 1 leta 1957) in prvega človeka (Jurij Gagarin, 1961), je ena glavnih pri upravljanju mednarodne vesoljske postaje ter redno leti v vesolje s človeško posadko. Toda zaostanek za ZDA in vse bolj za Kitajsko postaja očiten, sploh v programu raziskovanja Lune.
Po misiji Luna-26 bo Rusija leta 2030 poskusila pristati na Luni, kar bi storila prvič po letu 1976. Ne s človeško posadko, pač pa bo sonda tja ponesla instrumente in robotsko vozilo za raziskave v misijah Luna-27a in Luna-27b. Naslednja misija Luna-28 je bila doslej predvidena za leto 2030, pa so jo prestavili na leto 2036. Z njo naj bi na Zemljo prepeljali vzorce tal.
Usodno strmoglavljenje leta 2023
Vsi ti zamiki, ki so v načrtih vesoljskih agencij sicer pravilo, ne izjema, kažejo, kako velike posledice je imela neuspešna ruska misija Luna-25 leta 2023. Takrat bi morala sonda mehko pristati na južnem tečaju Lune, česar ni storila še nobena država, in analizirati tla. Znanstveniki domnevajo, da je v tamkajšnjih kraterjih največja verjetnost prisotnosti ledu. To je bila prva ruska lunarna sonda v postsovjetskem času, misija pa naj bi odprla pot nadaljnjemu ruskemu robotskemu in nekoč človeškemu raziskovanju Lune. Toda namesto napredka je sledil zastoj, saj je sonda strmoglavila. Spet se je pokazala zahtevnost mehkega pristanka na Luni, o čemer priča podatek, da je po letu 1976 to dvakrat uspelo storiti le Kitajski.
Rusija, kjer je vesoljski program tako kot drugje predmet nacionalnega ponosa, je po nesreči misije Luna-25 zamenjala celotno vodstvo lunarnega programa, kar je po ocenah poznavalcev še povečalo časovne zamike. Poleg tega pa se Roscosmos sooča še z drugačnimi težavami. Proračun mu krčijo, zaradi ruske agresije na Ukrajino so skrhane povezave z drugimi vesoljskimi agencijami, predvsem evropsko, svoje pa k težavam prispeva tudi dolgoletni premor v programu raziskovanja Lune.
