Na razpravi o ameriških inovacijah, investicijah in energetskih prioritetah so vodilni predstavniki finančnega in energetskega sektorja investicijske banke predstavili prihodnost, v kateri bo električna energija postala eden ključnih dejavnikov gospodarske rasti, tehnološke prevlade in geopolitične moči.
V ospredju razprave ni bila le umetna inteligenca, temveč vprašanje, ali bodo ZDA sposobne dovolj hitro zgraditi infrastrukturo, potrebno za njen pogon. Po mnenju vseh udeležencev skrbi povzroča možnost, da bi umetna inteligenca povzročila izgubo delovnih mest.
"Doslej je še vsak takšen velik tehnološki napredek sprožil rast zaposlovanja in tudi pri umetni inteligenci pričakujem podobno. Razlika bo le to, da bodo delovna mesta drugačna," je za STA izjavil vodja oddelka za energetiko, komunalne storitve in alternativne vire energije pri podjetju Calvert Research and Management Jonathan Prangel.
Glavni informacijski direktor pri Morgan Stanley Jim Caron, ki je povezoval dogodek v organizaciji Centra za tuje dopisnike State Departmenta, je menil, da se bo zgodilo nekaj podobnega, kot se je z razcvetom interneta, ki je sprožil nove oblike zaposlovanja.
V razpravi so sodelovali še vodja oddelka za Ameriko pri oddelku partnerjev za infrastrukturo investicijskega upravljanja Morgan Stanley Chris Ortega, izvršni direktor in podpredsednik investicijskega bančništva pri Morgan Stanley Tom Greenburg in izvršni direktor urada za globalne investicije pri banki Renato Grandmont.
Če je bilo nekoč načrtovanje energetskih zmogljivosti vprašanje desetletij, je danes časovni okvir bistveno krajši. Tehnološka podjetja želijo dostop do električne energije v dveh ali treh letih, razvoj novih modelov umetne inteligence pa poteka v šestmesečnih ciklih.
"Brez dostopa do elektrike ni mogoče usposabljati novih sistemov, brez novih sistemov pa ni mogoče ohranjati konkurenčne prednosti. Energija je postala temeljni pogoj gospodarske rasti, je dejal Grandmont in dodal, da je v zadnjem desetletju povpraševanje po električni energiji po svetu poskočilo za 50 odstotkov. Globalne investicije v to področje so narasle s 6000 na 12.000 milijard dolarjev.
Podatkovni centri trenutno predstavljajo približno štiri odstotke ameriške porabe električne energije. V prihodnjih letih naj bi se ta delež podvojil. Veliki tehnološki igralci vlagajo stotine milijard dolarjev v širitev računalniških zmogljivosti, medtem ko industrijska politika spodbuja vračanje proizvodnje iz tujine nazaj v ZDA. Takšna rast pa trči ob realnost infrastrukture, je dejal Ortega.
Ameriško elektroenergetsko omrežje je bilo zasnovano za obdobje stabilne in predvidljive rasti, današnje potrebe pa so drugačne in prihaja do zaostankov pri infrastrukturnem dohajanju povpraševanja, je dejal Greenburg in dodal, da si podjetja skušajo sama po ovinkih zagotoviti energijo, kar vodi v trenja z lokalnimi skupnostmi.
ZDA so v dobrem položaju, ker imajo veliko zemeljskega plina in nafte ter denarja za tehnološki napredek, je dejal Grandmont, vendar pa je Prangel poudaril, da bo treba povečati vlaganja v obnovljive vire energije, kot sta sončna in energija na veter. Kitajska po njegovih besedah trenutno obvladuje več kot 70 odstotkov svetovnega trga takšne energije, prednost pa ima zaradi centralnega planiranja.
Kitajska in ZDA sta v prednosti pred Evropo, ki ima razdrobljene regulativne sisteme, je menil Ortega. Prangel je izpostavil, da bo treba zaradi rasti potreb izkoristiti vse vire, ki so na voljo.
V ZDA je glede tega težava, saj ima predsednik Donald Trump težave z energijo na veter in njegova vlada - potem ko so ji sodišča preprečila ukinitev projektov na tem področju - sedaj odkupuje koncesije za projekte elektrarn na veter na morju in drugje, denar pa usmerja v plin, nafto in premog.