Na srečanju s predsednikom evropskega sveta Antoniem Costo je Magyar jasno sporočil, da uradnega začetka pogajanj z Ukrajino ne bo podprl, dokler Kijev ne razširi pravic madžarske manjšine.
Magyarjeve zahteve v veliki meri ponavljajo 11 pogojev, ki jih je leta 2024 postavil že njegov predhodnik Viktor Orban. Ti se nanašajo predvsem na zaščito kulturnih, jezikovnih in upravnih pravic etničnih Madžarov v Zakarpatski regiji, vključno z dostopom do izobraževanja v maternem jeziku.
»Čas je, da Ukrajina odpravi omejitve, ki veljajo že več kot desetletje,« je Magyar zapisal na platformi X in poudaril, da morajo biti Madžari v Ukrajini enakopravni državljani.
Razočaranje v Bruslju in Kijevu
Strožje stališče novega premierja je razočaralo evropske voditelje, ki so pričakovali, da bo s padcem Orbanovega režima padla tudi ena večjih ovir za širitev EU. Čeprav se Magyar zavzema za krepitev pravne države in boljše odnose z Brusljem, pri vprašanju manjšin v sosednjih državah njegovo stališče ostaja enako kot pri prejšnji vladi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu poskušal umiriti napetosti in dejal, da je pripravljen na srečanje z Magyarjem, ki je načrtovano za junij. Zelenski poudarja, da so etnični Madžari ukrajinski državljani in da se Kijev trudi za reševanje vseh odprtih vprašanj, čeprav po njegovem mnenju »pravega problema« sploh ni, piše Bloomberg.
Poleg blokade Ukrajine je Magyar v Bruslju poskušal sprožiti tudi vprašanje deblokade približno 10 milijard evrov evropskih sredstev, ki so jih Madžarski zamrznili zaradi korupcije v času Orbanove vladavine. Budimpešti se mudi, saj sredstva iz programa za okrevanje po pandemiji potečejo konec avgusta.