Članice Evropske unije so dobile še zadnji pogajalski okvir, na podlagi katerega se bodo prihodnji četrtek in petek začela pogajanja o novem evropskem proračunu za obdobje 2028–2034. Sedemindvajseterica bo vanje vstopila v precej drugačnih geopolitičnih okoliščinah kot ob sprejemanju iztekajočega se proračuna za obdobje 2021–2027. Na mizi bo predlog proračuna v višini 1781 milijard evrov.
Costa optimističen glede dogovora
Predsednik evropskega sveta António Costa je prepričan, da je na podlagi novega predloga mogoče doseči končni dogovor. »Poskušamo uravnotežiti nove prioritete z dobro ustaljenimi programi, hkrati pa ohraniti nacionalne prispevke na razumni ravni,« je dejal. Po njegovih besedah proračun odraža evropske ambicije za večja vlaganja v obrambo in konkurenčnost ter močnejšo vlogo Evrope v svetu. Prinaša tudi uravnotežen sveženj novih lastnih virov, zaradi katerih se nacionalni prispevki ne bodo bistveno povečali. Ti naj bi se po Costovih besedah zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP članic.
Predlagani obseg proračuna je za deset odstotkov manjši od tistega, ki ga je evropska komisija predstavila poleti 2025. Irsko predsedstvo je prvotni predlog komisije, ki je predvideval skoraj 2000 milijard evrov, že zmanjšalo za dobrih 160 milijard, na 1825 milijard evrov. Costa je tako zadnji predlog oklestil še za dobrih 44 milijard evrov. Rezi so sledili kritikam tako imenovanih varčnih držav (Nemčije, Avstrije, Švedske, Finske, Nizozemske in Danske), ki so opozarjale, da predlog komisije ne more biti ustrezno izhodišče za pogajanja. Nezadovoljne so bile tudi s predlogom irskega predsedstva. Oba predloga sta bila zanje preobsežna.
Rez za kohezijo
Na drugi strani so prijateljice kohezije, skupina 17 članic, med katerimi je tudi Slovenija, poudarjale, da morajo sredstva za kohezijo in kmetijstvo ostati najmanj na dosedanji ravni. Kritike so prihajale tudi iz evropskega parlamenta, kjer so glavne politične skupine obžalovale že predvidene reze. Po njihovi oceni bi ti lahko ogrozili uresničevanje prednostnih nalog Evropske unije v prihodnjem obdobju, od krepitve obrambe do povečanja konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Costa je v novem predlogu dodatno zmanjšal sredstva za kohezijo in kmetijstvo v prvem stebru proračuna, vendar so rezi v primerjavi z irskim predlogom razmeroma majhni. Prvi steber je oklestil za sedem milijard evrov, na skupno dobrih 830 milijard. Medtem ko so sredstva za kmetijske subvencije ostala nedotaknjena, je za osem milijard evrov zmanjšal sredstva za kohezijo. Ohranil je tudi 5,8 milijarde evrov vreden dodatek, namenjen državam, ki bi po novem predlogu izgubile del kohezijskih sredstev.
Dodaten vir financiranja
Spremembe je Costa predlagal tudi pri virih financiranja evropskega proračuna, še eni točki, kjer se članice in evropski parlament razhajajo. Predsednik evropskega sveta predlaga pet novih virov. Najprej je izločil slabo sprejeti pavšalni prispevek na prihodke podjetij, ki presegajo 100 milijonov evrov. Nato je poleg razmeroma dobro sprejetih predlogov o prihodkih iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), dajatev za nezbrane elektronske odpadke in trošarin na tobačne izdelke dodal še davek na digitalne storitve. S tem je prisluhnil evropskemu parlamentu, kjer so zagovarjali tudi uvedbo dajatev na spletne igre na srečo in stave ter na kapitalske dobičke iz kriptosredstev.
»Ti novi viri bi lahko na letni ravni prinesli 60 milijard evrov prihodkov,« je ocenil Costa. Pojasnil je, da bi prispevke iz trošarin na tobak in pristojbine iz sistema ETS lahko uvajali postopoma, kar bi državam olajšalo prilagajanje.