Sinoči je osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) sporočilo, da so iranske sile na tri ameriške rušilce »izstrelile več raket in dronov ter na njih poslale majhne čolne«. Američani pravijo, da so napade uspeli nevtralizirati in da Iran ladij ni zadel. Centcom je navedel še, da so ameriške sile odstranile »grožnje in merile na iranske vojaške objekte«, odgovorne za napade na ameriške sile. Med drugim na položaje, s katerih so izstrelili rakete in drone, poveljniške centre ter vozlišča za obveščevalno dejavnost, nadzor in izvidništvo. »Centcom ne išče stopnjevanja, vendar ostaja pripravljen na zaščito ameriških sil,« so dodali. Tudi Združeni arabski emirati so sporočili, da so prestregli iranske raketne napade in napade z droni.
Iranska vojska je ZDA medtem obtožila kršitve dogovora o prekinitvi ognja z merjenjem na iranski naftni tanker in še eno ladjo, ki sta vstopala v Hormuško ožino. »Agresivna, teroristična in piratska ameriška vojska je kršila premirje,« je dejal iranski vojaški tiskovni predstavnik. Dodal je, da so ZDA izvedle zračne napade na »civilna območja« ob obalah Bandar Hamirja, Sirika in otoka Kešm – kjer živi približno 150.000 ljudi in kjer je tudi naprava za razsoljevanje vode – ter da so bili napadi izvedeni »s sodelovanjem nekaterih regionalnih držav«. Dejali so še, da so se iranske oborožene sile odzvale z napadom na ameriška vojaška plovila in jim po poročilih »povzročile znatno škodo«.
Donald Trump je pred domačimi novinarji poskušal relativizirati resnost izmenjave ognja. »Danes so se igrali z nami,« je rekel. »Odpihnili smo jih. Igrali so se. Jaz temu rečem malenkost.« Na vprašanja novinarjev, kaj nova zaostritev pomeni za pogajalski proces in konec vojne, pa je Trump odgovoril: »Do dogovora morda ne bo prišlo, lahko pa ga sklenemo že kmalu. Verjamem, da si oni dogovora želijo bolj kot jaz.« Četrtkov incident je opisal kot »ljubezenski dregljaj«.
Ali Iran zavlačuje?
Pred napadi so se pojavila poročila, da so ZDA in Iran morda blizu začasnemu sporazumu o prekinitvi vojne. Visoki iranski uradniki so v zadnjih dneh vseeno zavrnili poročanja o morebitnem popuščanju. Pojavljajo se tudi ocene, da iranska stran želi zavlačevati pogajanja do bližine novembrskih vmesnih volitev v ZDA, ko bo Trumpova administracija pod močnim pritiskom, da konča vojno, Iran pa bi lahko iztržil boljši dogovor.
Takšno zavlačevanje za iranski režim v odnosih z ZDA ne bi bilo nič novega. Z izpustitvijo ameriških talcev, ki so jih leta 1979 zasegli na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu, so zavlačevali do 20. januarja 1981. Izpustili so jih šele, ko je Ronald Reagan prisegel kot novi predsednik ZDA. S to potezo so načrtno še zadnjič ponižali dotedanjega predsednika Jimmyja Carterja.
Regionalni diplomati vseeno menijo, da bi bile takšne igre za Iran tokrat nevarne in da bi šlo za precenjevanje lastne moči. Menijo, da ima Teheran trenutno boljši pogajalski položaj, kot bi ga imel, če bi se začeli novi spopadi.
Uradnik ameriškega zunanjega ministrstva je v četrtek potrdil, da bodo novi pogovori med Izraelom in Libanonom potekali 14. in 15. maja. To bo tretje srečanje v zadnjih mesecih med državama, ki sta tehnično v vojni že desetletja in nimata diplomatskih odnosov.