Načrtovani ukrepi so že sprožili burne odzive sindikatov in delavskih organizacij, ki opozarjajo na morebitno krčenje pravic zaposlenih in dodatne obremenitve. Predstavniki delodajalcev pomirjajo, da razlogov za preplah ni.
V koalicijski pogodbi vladajoče koalicije je zapisano: »Za konkretno oblikovanje tega modela bomo izvedli podroben dialog s socialnimi partnerji.«
Pravilo iz leta 1918 se umika digitalni dobi
Pravilo o osemurnem delovniku v Nemčiji velja že vse od leta 1918. Veljavni zakon določa, da delovni čas zaposlenega ne sme presegati osem ur na dan, delo do deset ur na dan pa je dovoljeno le v izjemnih primerih, poroča revija Fenix.
Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je ostro zavrnil kritike, da bi novi zakon lahko vodil v izjemno dolge izmene. Za medijsko mrežo RND je izjavil, da nihče ne bo prisiljen delati 13 ur na dan. Strah pred izkoriščanjem delavcev je po njegovem mnenju povsem neupravičen, cilj reforme pa je oblikovanje sodobnega zakona, ki bo podjetjem in zaposlenim prinesel večjo prožnost.
»Tog in strogo določen osemurni delovnik izvira iz dobe telefaksa in telefonov s številčnico ter preprosto ne ustreza več današnjemu digitalnemu in globalnemu svetu dela,« je poudaril Dulger.
Izziv demografskih sprememb
Revija Fenix piše, da Dulger ob tem opozarja, da mora Nemčija zaradi demografskih izzivov povečati skupno število opravljenih delovnih ur. Po njegovem mnenju z mentaliteto »republike, ki dela s skrajšanim delovnim časom«, država ne bo kos prihodnjim izzivom.
Poleg reforme delovnega časa prvi mož delodajalcev zahteva tudi spremembe zakonodaje, ki ureja varstvo pred odpovedjo zaposlitve. Prepričan je, da bi morala imeti podjetja več svobode pri prilagajanju tržnim razmeram: »Prevrednotiti moramo zakonodajo o varstvu pred odpovedjo. Prožnejša ureditev bi podjetjem pomagala, da zaposlovanje hitreje prilagajajo novim tržnim priložnostim.«
Sindikati ostro proti
Nemški sindikati opozarjajo, da bi načrtovane reforme lahko resno ogrozile obstoječe pravice delavcev. V Nemški zvezi sindikatov (DGB) menijo, da spremembe ne bodo izboljšale položaja zaposlenih, temveč bodo le oslabile zaščitne mehanizme.
Predsednica DGB Yasmin Fahimi je opozorila, da mnogi delavci predloge vlade vidijo kot enostransko obremenitev in odpravo pravic do zaščite. Reformi zakona o delovnem času se je ostro zoperstavila z besedami: »Nekonstruktivno je, da bi nas pahnili nazaj v čase, v kakršnih so delavci živeli pred letom 1918.«
Predlog novega zakona naj bi se pred poslanci znašel že junija, ko se v Nemčiji obeta nadaljevanje ogorčene razprave o prihodnosti dela.