Kot poroča portal Index, Marović navaja, da so med sinovim bivanjem v ustanovi policijo in reševalno službo poklicali več kot 50-krat, da je bil deček med enim od prevozov skoraj dve uri privezan na posteljo ter da mu v drugem primeru zaradi nevarnega padca sladkorja v krvi niso pravočasno zagotovili ustrezne oskrbe.

Njegovo pričevanje je delila tudi Suzana Rešetar, predsednica društva Sjena, ki je opozorila na resnost izrečenih obtožb.

Namesto vrat predlagali železno rešetko

Marović v obsežni objavi na facebooku opisuje večletna prizadevanja, da bi sinu zagotovil ustrezno izobraževanje in rehabilitacijo.

Njegov sin Reneo ima avtizem, težave pri sporazumevanju in sladkorno bolezen tipa 1, zaradi katere potrebuje redno zdravljenje z inzulinom in stalno pomoč odrasle osebe. Oče navaja, da ima deček občasno intenzivne izbruhe agresivnega vedenja, zaradi katerih ustanove zavračajo prevzem skrbi zanj, piše Index.

Marca 2025 so dečka namestili v Center za rehabilitacijo Stančić. Starši so po Marovićevih besedah pred tem dobili zagotovila, da ga bodo tam ustrezno oskrbeli, da bo imel vsakodnevne terapije in organiziran prevoz na pouk v Center za avtizem.

Toda po njegovih navedbah so se težave začele že po prvih dneh. Na sestanku z zaposlenimi v ustanovi naj bi staršem predlagali, da privolijo v izolacijo otroka.

»Predlog Centra za rehabilitacijo Stančić je bil, da z Renejeve sobe odstranijo lesena vrata in jih nadomestijo z železno rešetko ter ga zaklenejo v sobo, od koder bo lahko gledal druge otroke, ne bo pa mogel priti do njih,« je zapisal Marović.

Dodal je, da je predlog vključeval tudi privezovanje dečka na posteljo ponoči. Starši so to zavrnili. Marović trdi, da jim je nato direktorica centra Sanjica Grbavac sporočila, da dečka ne želi več zadržati v ustanovi.

Policijo in reševalno službo poklicali več kot 50-krat

Marović navaja, da je deček med dvema mesecema in pol bivanja v rehabilitacijskem centru večino časa preživel ločen od drugih otrok, brez obljubljenega izobraževanja in terapij.

Po njegovih trditvah ga niti enkrat niso odpeljali na pouk v Center za avtizem, čeprav je bil tak prevoz dogovorjen. Zaposleni v ustanovi naj bi zaradi dečkovih izbruhov agresivnega vedenja pogosto klicali policijo in reševalno službo.

Marović trdi, da so v dveh mesecih in pol policijo in reševalno službo poklicali več kot 50-krat. Meni, da je bil cilj teh klicev premestitev dečka v psihiatrično bolnišnico, ne pa zagotovitev ustrezne pomoči.

»Privezani je imel obe roki in obe nogi«

Eden najhujših dogodkov, ki jih opisuje oče, se je zgodil 22. aprila 2025, ko so dečka z reševalnim vozilom iz rehabilitacijskega centra prepeljali v Zagreb.

Starši so po Marovićevih besedah za prevoz izvedeli šele, ko je bilo vozilo že blizu Zagreba. »Reneo je imel v reševalnem vozilu obe roki in obe nogi privezani na železno posteljo. Bil je vidno prestrašen in je jokal ter kričal: 'Lulat, lulat,'« je zapisal.

Trdi, da je bil deček privezan skoraj dve uri, da ni mogel na stranišče ter da mu kljub sladkorni bolezni tipa 1 niso zagotovili vode in hrane. Po njegovih besedah se je deček po prihodu staršev umiril, zdravnica v otroški psihiatrični bolnišnici pa ni ugotovila razlogov za hospitalizacijo. Dečka so nato vrnili v rehabilitacijski center​.

Skoraj nezavesten

Marović opisuje tudi dogodek 23. aprila 2025, ko so dečka znova prepeljali v psihiatrično bolnišnico. Starši naj bi ga tam našli v zelo slabem stanju, z očmi, obrnjenimi navzgor, skoraj brez odziva na njihove klice in dotike.

Po njegovih besedah so jim zaposleni v reševalni službi najprej povedali, da je raven sladkorja v dečkovi krvi 5,3 mmol/l. Zaradi njegovega stanja so starši zahtevali ponovno meritev, ki je pokazala vrednost 3,3 mmol/l, kar pomeni hipoglikemijo oziroma prenizko raven sladkorja v krvi.

Marović trdi, da deček pred prevozom ni dobil rednega obroka in inzulinske terapije v skladu z dogovorjenim urnikom ter da se je njegovo stanje izboljšalo šele po posredovanju staršev in bolnišničnega osebja.

Zahtevali odvzem otroka

Marović trdi, da je hrvaški zavod za socialno delo 24. aprila 2025 sprožil sodni postopek za začasno dodelitev dečka drugi osebi, rejniški družini ali ustanovi socialnega varstva.

Po njegovih besedah je predlog predvideval začasno namestitev otroka za 30 dni. Oče navaja, da je med sodnim postopkom opozoril na zdravstvena tveganja in ravnanje zaposlenih v rehabilitacijskem centru Stančić. Trdi, da je sodnica po preučitvi dokazov napovedala, da predloga ne bo sprejela, nakar je hrvaški zavod za socialno delo predlog umaknil.

Marović navaja tudi, da sta bili proti njemu in njegovi ženi vloženi kazenski ovadbi zaradi domnevnega trpinčenja otroka, vendar ju je državno tožilstvo zavrglo. »Vse, kar zahtevamo, je, da našemu sinu zagotovijo izobraževanje.«

Oče v objavi navaja, da ga je Periševa smrt spodbudila k temu, da javno spregovori o dogajanju, saj ga skrbi, kaj bo s sinom, ko bo postal polnoleten in bo potreboval oskrbo v sistemu za odrasle.

Priporočamo