Victor Feguer, ki so ga leta 1963 obesili v Iowi, je za zadnji obrok naročil eno samo olivo s koščico. Kot je dejal, si želi, da bi iz njegovega groba v simbol miru zraslo oljčno drevo.
Od jastoga do ene same olive: kaj si za pod zob zaželijo na smrt obsojeni
Morda ste mislili, da v ZDA obsojenim na smrt za zadnji obrok dovolijo prav vse, kar si zaželijo. Resnica je nekoliko bolj zapletena. Obstajajo namreč številne omejitve glede tega, kaj je mogoče naročiti, pravila pa se razlikujejo med zveznimi državami.
10. 11. 2025, 12.29
JAN KONEČNIK
Danes se pogovorno zadnjemu obroku pogosto reče »posebni obrok«, saj je navada, da ga ujetniki prejmejo dan ali dva pred izvršitvijo smrtne kazni. Običajno sta prepovedana alkohol in tobak, neobičajne ali nedosegljive zahteve pa nadomestijo s primerljivimi alternativami. Nekateri obsojenci so želeli svoj obrok tudi deliti z drugimi zaporniki ali pa, kot je bilo v primeru Raymonda Fernandeza leta 1951, zahtevali, da se obrok razdeli med več zapornikov, lahko preberemo v wikipediji.
Na smrt obsojeni dobijo »zadnji obrok« dejansko dan ali dva pred usmrtitvijo. Foto: Reuters
Od države do države
Na Floridi mora biti obrok kupljen lokalno, cena pa je omejena na 40 dolarjev (približno 35 evrov). V Oklahomi je omejitev 25 dolarjev (približno 22 evrov). V Louisiani se zaporniški upravnik obsojencu tradicionalno pridruži ob zadnjem obroku; v enem znanem primeru je upravnik plačal zaporniku celo jastoga. V Teksasu so leta 2011 ukinili po meri pripravljene obroke, potem ko je Lawrence Brewer naročil velik in drag obrok, a ga ni želel pojesti. Od takrat naprej ujetniki prejmejo standardno hrano iz kantine.
Hrane se ni dotaknil
Lawrence Russell Brewer je pred usmrtitvijo v Teksasu naročil izjemno obilen zadnji obrok: dva ocvrta piščančja zrezka v omaki s čebulo, trojni burger s sirom in slanino, sirovo omleto z mletim govejim mesom, paradižnikom, čebulo, papriko in papriko jalapeno, veliko skledo ocvrte okre s kečapom, približno pol kilograma pečenega mesa s kosom belega kruha, tri fajite, pico in sladoled ter tri pločevinke zeliščnega piva. Ko so mu obrok dostavili, ni pojedel niti grižljaja.
Pita za kasneje
Zgodovina zadnjih obrokov je polna zanimivih zgodb. Francis Crowley je leta 1932 svoj obrok delil z drugim zapornikom, Johnom Reskom. To je eden redkih primerov, ko je zadnji obrok postal sredstvo druženja in solidarnosti med zaporniki. Ricky Ray Rector, ki je bil usmrčen v Arkansasu leta 1992, je za zadnji obrok želel zrezek, ocvrtega piščanca, pijačo in pito z oreščki. Zanimivo je, da pite ni pojedel, rekoč, da jo bo pojedel pozneje.
V Združenih državah Amerike smrtno kazen izvaja približno polovica zveznih držav, predvsem na jugu in jugovzhodu, najpogosteje v Teksasu, Floridi in Georgii, medtem ko jo številne druge države, na primer Kalifornija ali New York, že ukinjajo. Poleg državne ravni obstaja še možnost izreka smrtne kazni na zvezni ravni, a so izvedbe redke. Lani so v ZDA usmrtili 41 ljudi, in sicer z vbrizganjem strupa, čeprav so dovoljene tudi druge metode, kot so denimo elektrošok, obešenje, zaplinjenje in strelski vod. Foto: Reuters
