Številka je impresivna, vendar jo je treba brati previdno. Kot poroča francoski portal bdor.fr, so oblasti v provinci Hunan locirale zaloge, ki presegajo vsa pričakovanja. Ob trenutni ceni zlata, ki znaša okoli 144.000 evrov za kilogram, teoretična vrednost najdišča močno presega prvotne ocene s konca leta 2024. Vendar portal navaja, da je do komercialnega izkoriščanja nahajališča še dolga pot, na katero vplivajo predvsem globina, vsebnost kovine v rudi, infrastruktura, dovoljenja, stroški energije in metalurška predelava.
Visoka koncentracija zlata
Po novih podatkih, ki so jih objavile oblasti v Hunanu, so do globine 2000 metrov odkrili že več kot 40 zlatonosnih žil, pri čemer so v tej fazi potrdili zaloge okoli 300 ton zlata. Geološki modeli pa nakazujejo, da se žile verjetno raztezajo vse do globine 3000 metrov.
Portal bdor.fr navaja, da najbolj spektakularen podatek ni zgolj sama količina, temveč koncentracija zlata v rudi. Nekatere analize namreč kazalnik postavljajo celo do 138 gramov zlata na tono rude. Za primerjavo: večina industrijskih rudnikov deluje z veliko skromnejšimi koncentracijami, pogosto med 1 in 5 grami na tono. Vsako nahajališče, ki presega 8 gramov na tono, že sodi v kategorijo izjemno iskanih in donosnih.
Kaj to pomeni za trg in vlagatelje?
Informacije o novem nahajališču so hitro sprožile val navdušenja. Namigovanja mnogih, da bi lahko tako veliko odkritje trajno znižalo ceno zlata, pa so po mnenju poznavalcev preuranjena, saj rudnik te velikosti ne more spremeniti svetovne ponudbe čez noč.
Kot piše bdor.fr, lahko med samim odkritjem, potrditvijo, razvojem infrastrukture in začetkom komercialne proizvodnje preteče več let, zato trg nima veliko razlogov, da bi to novico obravnaval kot neposredno grožnjo trenutnim cenam. Kratkoročno vlagatelji veliko bolj pozorno spremljajo ameriške obrestne mere, gibanje dolarja, povpraševanje centralnih bank in splošno finančno živčnost po svetu. Portal še navaja, da cena zlata nikoli ni odvisna zgolj od njegove redkosti v naravi. Odvisna je predvsem od zaupanja v valute, smeri gibanja javnih dolgov, realne inflacije, ki jo občutijo gospodinjstva, in verodostojnosti centralnih bank.
Portal še navaja, da je bila Kitajska že v letu 2025 največja ponudnica zlata na svetu, saj po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) prispeva približno 10 odstotkov celotne svetovne rudarske proizvodnje. Tudi uradne rezerve njene centralne banke so po novem valu nakupov spomladi 2026 presegle 2300 ton.