Mesec dni pred izraelskimi volitvami so stranke dokončno snele rokavice. Kampanja postaja vse bolj goreča. Rezultati javnomnenjskih raziskav za zdaj kažejo na neodločen izid med obema blokoma. Zdajšnja vladna koalicija pod vodstvom stranke Likud premierja Benjamina Netanjahuja in opozicijski blok pod vodstvom stranke Jašar nekdanjega načelnika generalštaba izraelske vojske Gadija Eisenkota bi po rezultatih teh anket dobila povsem enako število poslanskih sedežev – vsak po 52 v 120-članskem knesetu. Največ glasov naj bi prejel Eisenkotov Jašar (23 sedežev), sledil bi mu Likud (21 sedežev). Ker nobeden od blokov po zdajšnjih meritvah javnega mnenja ne bi imel večine, bo o novi koaliciji odločala katera od manjših strank, ki se ji bo uspelo prebiti v parlament.

Pakt o nenapadanju

Glavnih pet izraelskih opozicijskih strank je slab mesec dni pred volitvami sklenilo pakt o nenapadanju, hkrati pa se vse bolj usklajujejo, da bi po volitvah lahko oblikovale novo vlado. »Po letih notranje polarizacije, laži, neuspehov in izgube zaupanja moramo zdaj prevzeti odgovornost ter oblikovati sionistično in državno usmerjeno vlado, ki bo Izrael spet usmerila na pravo pot, ga združila ter Izraelcem ponovno zagotovila varnost, blaginjo in upanje,« je rekel Jair Lapid, nekdanji premier in eden od opozicijskih voditeljev, ki upa, da bodo volitve prinesle konec Netanjahujeve vladavine. Ta bo skupaj s tem mandatom dolga že kar devetnajst let, z vmesnimi vladami drugih strank.

Opozicija, ki glede prihodnjih odnosov s Palestinci sicer ni enotna, že v treh delovnih skupinah poskuša najti odgovor, kako bi več ljudi zvabila na volitve in si tako povečala možnost zmage. Prepričana o zmagi sicer že oblikuje akcijski načrt za prvih sto dni vladanja, pripravlja spremembe ustave in napoveduje vzpostavitev posebne preiskovalne komisije, ki bi preiskala dogodke pred terorističnim napadom Hamasa 7. oktobra 2023. To je ena najkočljivejših volilnih tem za Netanjahuja, ki mu jo je zagodlo razkritje, da so ga pred napadom Združeni arabski emirati opozorili, da Hamas pripravlja »veliko presenečenje«, a se ni ustrezno odzval.

Netanjahu napadel opozicijo

Po nastopu na generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku se je Netanjahu nepričakovano oglasil na tajnem obisku v Emiratih pri vladarju Mohamedu bin Zajedu Al Nahjanu. Po poročanju izraelskih medijev naj bi ga pozval, da javno zanika poročila o svarilu pred napadi 7. oktobra. Emir tega doslej ni storil. Je pa vmes na dan pricurljalo še poročilo, da je v mesecu pred napadom tudi Egipt oziroma vodja njegove obveščevalne službe Abas Kamel kar trikrat posvaril Izrael pred napadom Hamasa. Kaj se je zgodilo v dneh pred napadom in na dan napada, ne želijo izvedeti zgolj v opoziciji, odgovore na ulici spet zahtevajo tudi svojci žrtev napada 7. oktobra.

Sodelovanje opozicijskih politikov Gadija Eisenkota, Naftalija Beneta, Jaira Lapida, Avigdorja Liebermana in Jaira Golana je Netanjahu predstavil kot dokaz, da se oblikuje levičarska vlada, v kateri bo mesto tudi za Arabce. »Samo močan Likud jih bo ustavil,« je sporočal ob fotografiji peterice, na katero je z umetno inteligenco dodal voditelja dveh arabskih strank v Izraelu. Tako je poskušal diskreditirati opozicijo, vedoč, da je prav njegov Likud skupaj s stranko Judovska moč skrajnega desničarja Itamarja Ben Gvira na osrednji volilni komisiji predlagal izločitev arabskih strank Ra'am in Združene liste z volitev. Kot razloge so navedli njihovo domnevno sodelovanje s Hamasom in Muslimansko bratovščino, zagovarjanje oboroženega upora proti Izraelu ter zanikanje obstoja Izraela kot judovske države. Preobrat Netanjahuja je toliko večji, ker je pred petimi leti poskušal pridobiti stranko Ra'am v svojo koalicijo, a mu jo je takrat speljal Naftali Benet. To je bilo prvič, da je arabska stranka sodelovala v vladi Izraela.

Pobude za izločitev arabskih strank se pred volitvami vedno znova pojavljajo in tokrat jo je volilna komisija dejansko potrdila, in sicer z večinsko odločitvijo tistih članov, ki so jih predlagale vladne stranke. Vendar bo imelo zadnjo besedo vrhovno sodišče, ki bo o tem odločilo v četrtek. Oba glavna generalna državna tožilca sta sicer nasprotovala prepovedi, rekoč, da dokazi za takšno odločitev niso zadostni. Prepoved udeležbe arabskih strank, ki so jo sprejeli na prvi stopnji, pa je kazalnik vse ostrejše rasistične predvolilne kampanje, ki je uperjena proti Arabcem.

Bodo palestinske volitve preložene?

V palestinski upravi izraelskih volitev ne komentirajo, saj pravijo, da gre za notranjepolitično zadevo Izraela. V gibanju Hamas so medtem prepričani, da se po volitvah za Palestince ne bo kaj prida spremenilo. »Ne glede na to, ali na oblast pride ta ali ona oseba, ta ali druga stranka – naš narod je trpel pod vladavino vseh izraelskih strank,« je rekel Khalil Al Haja, voditelj Hamasa, ki je v EU razglašen za teroristično organizacijo. Palestinci medtem pripravljajo svoje parlamentarne volitve konec novembra, prve po dvajsetih letih. Ali se jih bo Hamas udeležil, ni jasno. Trenutno skupaj z Islamskim džihadom in Mohamedom Dahlanom, nekdanjim zaveznikom ZDA in Izraela ter vplivnim poveljnikom palestinskih varnostnih sil, ki je zatiral Hamas, razmišlja o skupnem nastopu. Ugiba se tudi o morebitni preložitvi volitev. Če bi se to zgodilo, bi bilo treba dodatni čas izkoristiti za ureditev notranjih palestinskih vprašanj, trdijo v Hamasu.

Priporočamo