Po zapletih v zadnjem trenutku je izraelski varnostni kabinet po več urah zasedanja včeraj potrdil dogovor o prekinitvi spopadov v Gazi, nato je sledilo še odločanje vlade, ki se je zavleklo v prve nočne ure šabata. Trifazni načrt bo v veljavo stopil jutri pred poldnevom. Orožje bo potihnilo 471 dni po začetku vojne. Izpustitev prvih izraelskih talcev pričakujejo že v nedeljo, ko se začne sporazum izvajati. Izmenjava naj bi se zgodila v popoldanskih urah. Takrat bo izpuščenih tudi 95 palestinskih zapornikov, večinoma žensk. Še včeraj so se nadaljevali izraelski napadi na Gazo – ubiti so bili 104 Palestinci, od tega 58 žensk in otrok.
Kaj je obljubil Netanjahu?
Končno odločanje o dogovoru je potekalo v zaostrenih političnih razmerah. Skrajno desni verski stranki Verski sionizem in Judovska moč vladnih jastrebov Bezazela Smotricha in Itamarja Bena Gvira sta namreč grozili z izstopom iz vlade. Težav s preživetjem koalicije Benjamin Netanjahu sicer ni imel, ne zgolj zato, ker je na koncu le Ben Gvir napovedoval odhod, s čimer bi vlada še vedno imela tesno večino v knesetu (62 od 120 sedežev), podporo mu je ponujal tudi vodja opozicije Jair Lapid.
Netanjahu naj bi s Smotrichem dosegel dogovor, da ostane v vladi, čeprav je bilo napovedano, da bodo njegovi ministri glasovali proti sporazumu iz Dohe. Kakšen je dogovor med Netanjahujem in Smotrichem, zaenkrat ni jasno. V minulih dneh je minister kot pogoj za vztrajanje v vladi postavljal zahtevo, da po končani prvi fazi dogovora vojska obnovi napade v Gazi. Na seji varnostnega kabineta Netanjahu česa takega menda sicer ni obljubil. Po poročanju izraelskih medijev naj bi skeptike skušal pomiriti s pojasnilom, da je od odhajajočega predsednika Bidna in prihajajočega predsednika Trumpa dobil zagotovila, da bo lahko Izrael v drugi fazi dogovora o prekinitvi spopadov napade nadaljeval, če bi pogajanja s Hamasom propadla in ta ne bi sprejel izraelskih varnostnih zahtev.
Grožnjo z izstopom iz vlade namerava uresničiti skrajno desna verska stranka Judovska moč, ki jo vodi minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir. Minister zagovarja deportacije Palestincev iz Gaze in nasprotuje dostavi humanitarne pomoči. V njegovi stranki so prepričani, da dogovor ogroža varnost Izraela, spodkopava dosežke vojne in prinaša popolno zmago Hamasa.
Priprave na odprtje meje
Ko bo prekinitev spopadov stopila v veljavo in bo mejni prehod Rafa z Egiptom znova odprt, se bo v Gazo začela stekati velika količina nujne humanitarne pomoči. Ključni cilj bo lačnim in premraženim ljudem dostaviti prehrano, odeje in bivališča. Več kot 90 odstotkov prebivalcev Gaze namreč trpi zaradi hude lakote. V Svetovnem programu za hrano (WFP) so zatrdili, da v dolgih kolonah tovornjakov pred Gazo čaka že približno 80.000 ton hrane. To naj bi zadostovalo za trimesečno prehrano več kot milijona ljudi.
Pred začetkom prve faze prekinitve spopadov se postavlja vprašanje, ali bo krhko premirje zdržalo. Prav tako je bilo odprto, kdo bo upravljal ozemeljski pas, ki ga je po krajšem spopadu z enotami Fataha od leta 2007 upravljal Hamas. Iz palestinske uprave so sporočili, da je pripravljena prevzeti vso odgovornost za Gazo po prekinitvi spopadov. »Palestinska vlada je po navodilih predsednika Abasa zaključila priprave za prevzem polne odgovornosti v Gazi,« so sporočili iz urada predsednika Mahmuda Abasa. Med nalogami, ki so jih pripravljeni prevzeti, so tudi vračanje razseljenih oseb, zagotavljanje osnovnih storitev, upravljanje mejnih prehodov in opustošenega ozemlja. Abas je na pogovore v Egipt že poslal posebno skupino, ki se je dogovarjala o prevzemu nadzora nad mejnem prehodu Rafa. Tudi Evropska unija je ponudila, da obnovi svojo nadzorno misijo EUBAM, ki je bila del mejnih kontrol v Rafi.
